Tiskane izdaje
Ljubljana – »Slovensko gospodarstvo bi lahko bolje izkoristilo priložnosti, ki so se ponujale med pripravami olimpijskih iger v Sočiju,« ocenjuje direktor Rika Janez Škrabec. A nekatera slovenska podjetja so v olimpijskem mestu le pustila svoj pečat, denimo Riko, Duol, Iskratel, Arcont, Sun Roller in Steklarna Hrastnik.
Najpomembnejša vstopna točka v črnomorsko letovišče je letališče v Adlerju. Tega je konec osemdesetih let gradil SCT, ki pa je po nekaj letih gradnjo ustavil zaradi neplačil. Za nadaljevanje gradnje terminala − letališče je bilo tako veliko, da je bilo ljubljansko v primerjavi z njim prava garaža, kot se je takrat izrazil prvi mož SCT Ivan Zidar − se je zavzemala tudi slovenska politika s predsednikom vlade Janezom Drnovškom na čelu. A ugodnih rešitev za SCT ni bilo.
»Žal so se priprave na olimpijske igre v Sočiju časovno ujele s propadanjem številnih slovenskih gradbenih podjetij, med njimi tudi SCT, ki pa so ključni nosilci projektov. Tako da večjega gradbenega projekta slovenska podjetja niso dobila. Po drugi strani morda nekateri gradbeniki ne bi propadli, če bi si zagotovili projekte v Sočiju. Glede na odlične gospodarske in širše odnose med Slovenijo in Rusijo menim, da nismo izkoristili priložnosti, ki so se ponujale,« je prepričan Janez Škrabec.
Avstrijci so po drugi strani tudi zahvaljujoč nekdanjemu avstrijskemu smučarju Karlu Schranzu, ki je svetovalec Vladimirja Putina, v Sočiju zaslužili 1,3 milijarde evrov. V ospredju sta bila predvsem gradbeno podjetje Strabag in proizvajalec žičniške opreme Doppelmayr.
Direktor centra za mednarodno poslovanje pri gospodarski zbornici Aleš Cantarutti pravi, da slovenska podjetja niso imela veliko možnosti, da bi si odrezala kos pogače pri 51 milijard dolarjev vrednem projektu: »Naročanje del je bilo vse prej kot transparentno, poleg tega v Sloveniji ni inženiringa, ki bi bil skupaj z gradbincem sposoben v tujini speljati večji gradbeni projekt. Podjetja niso imela veliko možnosti, razen tista, ki so v Rusiji že zelo močna, kot so Riko, Duol in Iskratel.«
Slovenski balon za ruske hokejiste
Riko je v Sočiju za zasebnega vlagatelja postavil naselje lesenih hiš, za olimpijske igre je Arcont dobavil 500 bivalnih zabojnikov, Sun Roller pa 50 mobilnih hišic. V Sočiju se uporablja Iskratelova tehnologija, pivo pa se pije iz kozarcev Steklarne Hrastnik. Ta namreč že več let sodeluje s pivovarno Carlsberg in z družbami v njeni skupini, med drugim z rusko Baltiko. V Hrastniku pravijo, da na ruski trg šele vstopajo, pri čemer je pivovarna Baltika dobra odskočna deska.
Pod balonom slovenskega Duola pa je trenirala ruska hokejska reprezentanca. To podjetje je namreč v Sočiju balon postavilo pred tremi leti. »Posel smo pridobili na podlagi priporočil, saj smo v Rusiji postavili že veliko objektov, tudi hokejskih dvoran. Olimpijski komite nas je zato povabil, naj postavimo vzorčno hokejsko dvorano. Organizatorji so namreč sprva razmišljali o gradnji začasnih objektov, saj je Soči premajhno mesto za vse te športne dvorane. Dvorano smo postavili, v Sočiju pa so se potem odločili za gradnjo velikih zidanih objektov,« pojasnjuje lastnik Duola Dušan Olaj.
Posel v Sočiju je bil za Duol referenčen, saj so podjetje tudi zaradi tega projekta opazili drugi investitorji. »Tudi zaradi tega posla smo dobili posel v Belorusiji, kjer smo za administracijo predsednika Belorusije postavili hokejsko dvorano v Siličiju. To je bil skupni projekt Duola in Hoje, ki je postavila leseno konstrukcijo. Posledica gradnje hokejske dvorane v Sočiju pa je tudi univerzitetna športna dvorana Univerze Nazarbajev v Kazahstanu,« pove Olaj.
Na vprašanje, ali so olimpijske igre primeren kraj za sklepanje novih poslov, Cantarutti odgovarja nikalno: »Izkušnje kažejo, da tak dogodek za mala in srednja podjetja ni primeren za resna poslovna srečanja. Drugače velja za velike igralce, ki na igrah krepijo stike. To bodo velika podjetja izkoristila, pri čemer ne potrebujejo pomoči, saj to sami najbolje znajo.« Po Cantaruttijevem mnenju pa je morda zamujena priložnost, da v Sočiju ni slovenske hiše, ki bi Slovenijo predstavljala tako kot turistično destinacijo, kot tudi verodostojnega partnerja v poslu. Vendar bi bila slovenska hiša izredno draga, še pristavlja.
