Tiskane izdaje
Ljubljana – Kar 151 predsednikov in generalnih direktorjev izbranih kitajskih podjetij in predstavnikov 220 slovenskih podjetij se udeležuje današnjega slovensko-kitajskega poslovnega foruma, tako da so v ljubljanskem hotelu Mons napolnili največjo konferenčno dvorano do zadnjega kotička.
Navzoči so predstavniki podjetij iz skoraj vseh gospodarskih dejavnosti, vključno z agroživilstvom in turizmom, in med kitajskimi tudi dve podjetji s področja zdravstva.
Za podpredsednika kitajske vlade Wang Yanga, ki vodi kitajsko delegacijo in je v tamkajšnji vladi pristojen za področje kmetijstva in prehrane, je to prvi obisk v Sloveniji in v EU sploh.
Zgledno sodelovanje
Kot je dejal uvodoma, sta Slovenija in Kitajska zgleden primer dobrega sodelovanja med majhno in veliko državo. Kot dokaz je navedel blagovno menjavo med državama, ki se je letos povečala za osem odstotkov, prvo večjo kitajsko naložbo pri nas – v Durabus in investicije slovenskih podjetij na Kitajskem.
Wang Yang je dodal, da se Kitajci zanimajo tudi za druga vlaganja pri nas, tudi v okviru privatizacije državnih podjetij, vlaganja zlasti v infrastrukturo, in za razne oblike sodelovanja, in sicer tudi javno-zasebna partnerstva.
Zanima jih tudi naša tehnologija, pripravljeni bi bili uvoziti kakovostne agroživilske proizvode iz Slovenije in sploh okrepiti sodelovanje na vseh področjih, vključno s turizmom. Pri tem se je zavzel tudi za poenostavitev postopkov za pridobitev vizumov.
Wang Yang je tudi dejal, da so še naprej dobrodošle slovenske naložbe na Kitajskem, da pa si želijo, da bi bile to predvsem investicije v zelene tehnologije; in takšne naložbe bo Kitajska vlada še naprej spodbujala tudi z davčno politiko.
Sicer pa je podpredsednik kitajske vlade poudaril, da je njegova država že po tradiciji naklonjena srednje- in vzhodnoevropskim državam, saj jih ima za partnerice, ki jim lahko zaupa.
In pri tem je tudi spomnil, da se bo Kitajska prihodnji mesec udeležila vrha skupine 16 + 1 (16 srednje- in vzhodnoevropskih držav in Kitajske), ki ga bo gostil Beograd.
Poudarek tudi turizmu
Tudi gostitelj, podpredsednik slovenske vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, se je med drugim zavzel za okrepitev sodelovanja v agroživilstvu, gozdarstvu in lesarstvu ter v drugih dejavnostih, vključno s turizmom. Pri tem je dejal, da Slovenija načrtuje prihodnje leto organizirati konferenco srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Kitajske o sodelovanju prav na področju turizma.
Spomnil je tudi, da je Kitajska naša najpomembnejša gospodarska partnerica v Aziji. Kot največje prednosti Slovenije pa je navedel industrijsko tradicijo, inovativno poslovno okolje, globalno znane blagovne znamke, visoko izobraženo delovno silo, zaščito tujih vlaganj, nizek davek na dobiček pravnih oseb, dobro geografsko lego in Luko Koper.
Na te prednosti Slovenije kot gospodarske partnerice je opozoril tudi predsednik GZS Samo Hribar Milič, ki je med drugim tudi pozval slovenske izvoznike, naj bolje izkoristijo priložnosti na kitajskem trgu.
V menjavi velik minus
Za slovensko gospodarstvo, ki ima v trgovini s kitajskim velikanski minus, je današnja poslovna konferenca kajpak priložnost za navezavo stikov z možnimi novimi kitajskimi kupci naših proizvodov ali za povečanje izvoza na Kitajsko.
Lani smo imeli v trgovini s Kitajsko namreč kar 412 milijonov evrov primanjkljaja, saj smo od tam uvozili za 539 milijonov blaga, izvozili pa smo ga na tamkajšnji trg le za 127 milijonov. V prvih osmih mesecih letos pa smo iz Kitajske uvozili za 403 milijone evrov blaga in ga tja izvozili za samo 87 milijonov.
Ena od možnosti za povečanje prodaje so tudi kakovostna vina. Sicer pa je današnji slovensko-kitajski poslovni forum tudi priložnost za okrepitev sodelovanja v turizmu, saj bi lahko v Slovenijo privabili veliko več kitajskih turistov. Teh je namreč zdaj precej manj kot, denimo, Japonskih, pa čeprav se je v zadnjih letih sloj Kitajcev, ki si lahko privošči dražja dopustovanja, precej povečal.
Nova Svilena pot
Pri Kitajcih je največ zanimanja za sodelovanje pri gradnji infrastrukturnih projektov v Sloveniji in logistiki, vendar med obiskom kitajske delegacije ne bo podpisana nobena pogodba o kakšnem večjem poslu.
Veliko zanimanje Kitajske za našo infrastrukturo in logistiko seveda spada v okvir kitajskega načrta o novi Svileni poti, ki bi pravzaprav prinesla temeljito izboljšanje kopenskih in morskih povezav z Evropo. Novo kitajsko vodstvo mu namreč posveča izjemno pozornost in je za uresničitev tega načrta ustanovilo tudi razvojno banko.
Zato Kitajce tudi v drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah zanima zlasti infrastruktura, medtem ko jih v zahodnoevropskih državah predvsem visoka tehnologija, prevzemi v izbranih panogah in blagovne znamke.
V okvir načrta o novi svileni poti spada tudi dogovor s Srbijo o graditvi hitre železnice Beograd−Budimpešta, ki jo bodo financirale kitajske banke, vrednost investicije pa bo približno 600 milijonov dolarjev.
Te aktivnosti so sicer tudi del pobude 16 + 1, ki jo je Kitajska začela že leta 2010. In Slovenija je ena od držav, ki jo je v sklopu te pobude obiskala številna kitajska gospodarska delegacija. Mimogrede, podobne kitajske delegacije so bile že na Hrvaškem, v Romuniji in na Madžarskem, na Češkem pa je bil avgusta letos investicijski forum 16 + 1, ki se ga je udeležilo več sto kitajskih poslovnežev.
Evropa je namreč še vedno najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Kitajske, vendar imajo srednje- in vzhodnoevropske države v tej menjavi le približno desetodstotni delež.
Počasnejša rast
Industrijska proizvodnja na Kitajskem že tri mesece ne dosega načrtovane rasti, saj je malo pod sedmimi odstotki na letni ravni, medtem ko je bila še julija devetodstotna. Razlog je manjši izvoz od načrtovanega, manj naložb, predvsem pa premajhno domače povpraševanje.
Zato Kitajska, kot kaže, letos ne bo dosegla načrtovane 7,5-odstotne rasti BDP. V tretjem četrtletju je bila rast 7,3-odstotna na letni ravni in nekateri gospodarskianalitiki napovedujejo, da bo imelo drugo največje gospodarstvo na svetu letos najnižjo rast v zadnjih 24 letih.
Zato ni čudno, da se je kitajska centralna banka konec septembra odločila, da za oživitev gospodarske rasti do konca leta plasira 81 milijard dolarjev v pet največjih kitajskih bank za zagotavljanje dodatne likvidnosti. Najbrž pa se bo Kitajska odločila tudi za nekaj sprememb v davčni politiki, namigujejo nekateri zahodni ekonomski analitiki.
