Na spolzkem terenu se je vsakič zatekel k – HSE

Arman Koritnik, direktor Teša, položaj obvladuje, s preteklostjo se ne ukvarja, za unovčitev poroštva se ne boji.

čet, 17.03.2016, 20:19

Arman Koritnik na zaslišanju:

- »Nisem preiskovalec, sem direktor, odškodninske odgovornosti ne pregledujem jaz. Za to imamo notranjo revizijo. Jaz le omejujem še večjo škodo.«

- »S Premogovnikom smo na isti barki: vsi moramo zmanjšati stroške: oni odkopavanja, mi proizvodnje električne energije, da jo bo lahko HSE prodal z dodano vrednostjo.«

- »Delujem, kakor da je denar v Tešu moj denar. Po 28 letih v gospodarstvu sem tako navajen.«

- »Nočem biti odvetnik HSE. Premog bi bil lahko tudi po 1,80 evra, a če ga za to ceno ne morejo izkopati ... Če bo imel HSE izgubo, ne bo pomembno, ali je ima več Teš ali Premogovnik. Na koncu jo bo imel lastnik.«

Ljubljana – Poldrugo uro je trajalo zaslišanje direktorja Teša Armana Koritnika pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Po treh mesecih v Tešu Koritnik veliko novega ni mogel povedati, soditi potez predhodnikov in lastnika, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), pa ni hotel. Tako je lahko le pojasnjeval, kako odpravlja posledice 1,4-milijardne investicije v šesti blok in da v Tešu ni sledu o nemškem RWE.

Koliko vlagateljev se je medtem vpisalo v knjigo obveznic, ki jo je HSE po poročanju Financ odprl, jutri pol ure pred poldnevom pa jo že tudi zapira, se ne ve. Kot smo že poročali, gre za 285-milijonski paket obveznic, s katerimi naj bi HSE poplačal posojilo Evropski investicijski banki (EIB). Medtem ko je imelo posojilo EIB 2,4-odstotno obrestno mero, imajo obveznice neuradno od štiri- do petodstotno. A pred komisijo o tem ni bilo veliko govora. Koritnik je preiskovalce z Matjažem Hanžkom na čelu na HSE napotil vsakokrat, ko so zašli na »splozki teren« posojil in stroškov odpovedanih pogodb v blok pet, ki jih je dobil na mizo v času kratkega vodenja Teša. Glede poroštev do bank je Koritnik komisiji zagotovil, da so na kolegiju pred dnevi soglasno sprejeli vse zaveze, čeprav jih je bilo za 40 strani. »Položaj obvladujemo in za zdaj zadeve preventivno spremljamo,« je odgovoril na vprašanje, ali je katero od poroštev morda ogroženo.

Podedovana zaveza

Koritnik je mandat v Tešu nastopil 1. decembra lani in podedoval: blok šest, ki dobro poskusno dela in za katerega bodo uporabno dovoljenje dobili do predvidoma junija; blok pet, katerega revitalizacijo so ustavili zaradi neekonomičnosti, in blok štiri, za katerega jim je uspelo dobiti dovoljenje za obratovanje do leta 2023 z omejitvijo 17.500 obratovalnih ur. A z njim je povezana tudi zaveza Evropske investicijske banke (EIB) iz naslova kreditne pogodbe v višini 440 milijonov evrov, po kateri lahko blok obratuje do 1. 1. 2017. HSE oziroma Teš bosta EIB prosili za odstop od te zaveze. Če EIB vanj ne bo privolila, obstaja velika možnost za unovčitev 440-milijonskega poroštva države. A Koritnik za to ne vidi razloga: »Če spregleda od EIB blok štiri ne bo dobil, ne bo obratoval. Imamo druge alternative.«

Blok 5 ima okoljsko dovoljenje do leta 2028, a zaradi previsokih emisij ne sme obratovati. Po Koritnikovi oceni bi potrebovali dodatnih 15 do 20 milijonov, da ga usposobijo. A to pomeni kar odstotek celotne investicije v Teš 6 ... Plinska turbina, ki bo zagotavjala paro do konca letošnjega leta, je menda ustrezna alternativa za to, da bo šestica lahko obratovala samostojno.

Vse na grbi zaposlenih

Čeprav so akterji investicije v blok 6 več kot deset let kot mantro ponavljali, da bo to nadomestni blok, zgrajen za ohranjanje delovnih mest, bodo zdaj najtežje posledice nosili prav zaposleni: na seznamu presežnih, o katerih ni bilo nikoli govora, je 177 od 377 zaposlenih. Nekaterim bodo ponudili druge pogodbe, je zagotovil Arman Koritnik in dodal, da je v Tešu tudi kakšnih 20 ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za pokoj, a ne odidejo, temveč zavzemajo mesta mlajšim. Presežni so posledica spremenjenih okoliščin na trgu, je komisijo prepričeval Koritnik, naloga vseh, ki so se znašli na isti barki s HSE in edinim dobaviteljem energenta, velenjskim premogovnikom, pa je sanirati zadeve ter narediti vitko in fleksibilno organizacijo. O višini investicije se priča, po rodu Trboveljčan, ki je dolgo let bival na Obali, ni hotel opredeljevati. S komisijo so se strinjali, da je bila cena 2,25 evra za gigadžul lignita nateg se od začetka, saj pogodbena cena zdaj znaša 2,75 evra, posledice pa bomo v obliki višjih položnic za elektriko plačevali vsi.

Prijavi sovražni govor