Načrti slovenskih izvoznikov v letu 2015

Ljubljana – Slovenski izvozniki so lani najbolj prispevali k dvigu našega BDP. Slovenija je namreč od januarja do novembra lani izvozila za 6,5 odstotka več blaga kot v istem času predlanskim, samo v lanskem novembru pa za 7,9 odstotka več kot v predlanskem. Spodbudno je zlasti, da se v našem izvozu veča delež izdelkov, v katerih je več znanja, je pa premalo geografsko razpršen, saj ga kar 78 odstotkov uresničimo na trgu EU.

Kolektor z izvozom uresniči približno 80 odstotkov prodaje. Natančneje, lani so malo več kot 350 milijonov evrov realizacije uresničili na tujih trgih in tudi letos bo njihov izvoz najmanj tolikšen ali pa še večji, pravijo v Kolektorju. Največ izvozijo v države EU, njihov najpomembnejši trg pa je in ostaja Nemčija. Sledijo Južna Koreja, Kitajska, ZDA in Mehika. Kupce svojih izdelkov imajo tudi v Rusiji, a sankcij za zdaj pri prodaji še ne občutijo in krepijo aktivnosti v razvoj tega trga. Sicer pa imajo kupce na vseh celinah. In geografska razpršenost Kolektorjevega izvoza bo letos takšna kot lani.

Globalna navzočnost kot motivator

V Kolektorju namreč pravijo, da je njihov glavni motivator prav globalna navzočnost. Na tujem imajo devet proizvodnih podjetij, in sicer v Nemčiji, BiH, Srbiji, Južni Koreji, na Kitajskem in v Mehiki, ter pet trgovskih podjetij, in sicer v Avstriji, BiH, Indiji, na Hrvaškem in na Švedskem. V Rusiji imajo predstavništvo, v Mehiki pa so lani zgradili novo proizvodno dvorano za podjetje Kolektor GTO. Proizvodnja v njej je stekla konec lanskega leta. In svoj položaj na tujih trgih želijo ohraniti oziroma ga še okrepiti.

Riko pa je imel lani 145 milijonov evrov prometa in približno 70 odstotkov ga je uresničil na tujih trgih. Za letos pa načrtujejo 150 milijonov evrov prometa in delež izvoza v njem bo predvidoma ostal enak. Največ so izvozili v Belorusijo in Rusijo, ki sta njihova tradicionalna trga, in lani so prvič vstopili tudi na moldavski trg. Sicer pa bo Riko tudi letos izvozno osredotočen na države na območjih nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije.

V Rusiji plačila v evrih

Rikovim glavnim trgom, kot so Ruska federacija, Belorusija in Ukrajina, se pridružujejo še Azerbajžnan, Kazahstan in Moldavija. V Rusiji, Belorusiji in Ukrajini pa imajo tudi svoje podružnice, ki tržijo Rikove storitve in uresničujejo projekte. In na teh trgih bodo še naprej krepili svoje pozicije z inženiringom na področju avtomobilske industrije, varstva okolja, energetike, logističnih sistemov in gradbeništva.

Glede posledic sankcij EU proti Rusiji in ruskih protiukrepov v Riku pravijo, da so v vseh pogodbah, ki jih uresničujejo, dogovorjena plačila v evrih, tako da za zdaj sankcije niso veliko vplivale na tekoče poslovanje Rika. »Seveda pa dolgoročno gledano zmanjšana oziroma oslabljena investicijska moč ruskih partnerjev zagotovo ne bo pozitivno vplivala na naš izvoz,« pravijo v Riku.

Največ pekarn v EU in na Vzhod

Novogoriško podjetje Gostol-Gopan je imelo lani približno 13 milijonov evrov realizacije in od tega jo je kar 97 odstotkov (12,5 milijona evrov) uresničilo z izvozom. Največje izvozne posle so imeli lani v Rusiji, Italiji, na Finskem, v Moldaviji, Turčiji, Belgiji, Ukrajini, Romuniji, na Poljskem in v Avstriji. Sicer pa so v zadnjih letih velike in srednje velike pekarne izvozili tudi v Nemčijo in na Norveško.

Načrtujejo, da bodo letos opremili največ industrijskih pekarn s svojo gostolsko robustno in tehnološko napredno opremo za proizvodnjo kruha prav v državah EU in Rusije in da bodo imeli od 15 do 16 milijonov evrov realizacije, pravi Matjaž Kompara, direktor podjetja Gostol-Gopan.

Bisol izvaža v 57 držav

Bisol je imel lani za 30 milijonov evrov izvoza, za letos pa ga načrtuje še za pet milijonov evrov več, pravi predsednik uprave Uroš Merc. Kupci Bisolovih izdelkov so v kar 57 državah, 30 odstotkov izvoza uresničijo v državah Beneluksa.

Lani je bil za Bisol največja pridobitev beloruski trg, v Rusijo pa ne izvažajo. Mimogrede, lastna prodajna podjetja ima
Bisol v Veliki Britaniji, Belgiji, Franciji in Italiji. Letos si bodo prizadevali še bolj okrepiti razpršenost izvoza, tržna porazdelitev pa bo precej odvisna od večjih projektov, ki jih načrtujejo. A v Evropi bodo še naprej ostali močni trgi držav Beneluksa, Francije, Italije in Velike Britanije. Sicer pa precej aktivnosti namenjajo tudi trgom Srednje Azije.

Duol pa je lani izvozil malo več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje in prihodke, glede na leto prej, povečal za 30 odstotkov. Kot pravi generalni direktor Dušan Olaj, so imeli namreč v lanskem letu malo več kot šest milijonov evrov prometa in od tega so ga 5,5 milijona uresničili z izvozom. Lani je bila njihova prodaja enakomerno porazdeljena med Skandinavijo, Rusijo, zalivskimi državami in tretjim svetom. V Ukrajini se jim je prodaja ustavila, so se pa usmerili na tri nove trge, in sicer v Veliko Britanijo, Afriko in arabske države.

Priložnosti v kmetijstvu

Z vstopom v kmetijski sektor bodo letos utrjevali svoj položaj predvsem za priložnosti na trgih afriških držav, v športnem in industrijskem segmentu pa so postali zanimivi za trg celotne Azije. Sicer pa je Duol še vedno najbolj zastopan v segmentu športne infrastrukture, kjer so sposobni za majhen delež cene zidanih objektov prekriti športna igrišča in objekte, pravi Dušan Olaj.

Mimogrede, največji balon je Duol postavil v Kazahstanu, ima pa približno 15.000 kvadratnih metrov tlorisne površine, kar ga uvršča med največje tovrstne objekte na svetu. Za potrebe rasti in skladiščenja poljščin pa Duol zdaj, skupaj s partnerji, razvija nov koncept rastlinjakov, ki za svoje delovanje uporabljajo samo energijo vetra in sonca, njihov trg za te izdelke pa bo ves svet.

Pritisk šibkega rublja

In kako gre Duolu na ruskem trgu? Rusija in drugi trgi z rusko govorečim prebivalstvom imajo približno četrtinski delež v Duolovem skupnem prometu. Posledic ruskih proti ukrepov na evropske sankcije neposredno lani ni občutil, je pa bil, tako kot vsi drugi tuji dobavitelji, pod pritiskom zaradi nizke vrednosti rublja. Razmeram se prilagajajo skupaj s svojimi kupci in partnerji na tem trgu.

Vsi skupaj v letu 2015 pričakujejo umiritev razmer in normalizacijo poslovanja, dodaja Dušan Olaj. Duol na tujih trgih praviloma nastopa z lokalnimi partnerji, ki skrbijo za marketing in prodajo kupcem na lokalnih trgih, v Duolu pa tako svojim partnerjem kot tudi končnim kupcem omogočajo celovito podporo od ideje do realizacije.