Tiskane izdaje
Ljubljana – Zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) je pripravljen za dokončno potrditev v državnem zboru. To naj bi se zgodilo konec marca, tako da bi se Slovenska odškodninska družba (Sod) lahko v holding preoblikovala aprila.
Zakon o SDH bo na enem mestu združil upravljanje vseh kapitalskih naložb v lasti države, razen tistih, ki bodo v lasti slabe banke. Novi zakon se od že veljavnega razlikuje po tem, da država na SDH ne bo prenesla svojih naložb, ampak jih bo holding zanjo le upravljal.
Pristojni parlamentarni odbor je včeraj k zakonu sprejel vrsto koalicijskih dopolnil. Najbolj je presenetilo sprejeto dopolnilo odbora k že tako spornemu 51. členu, ki predvideva, da bosta na seje nadzornega sveta holdinga vabljena tudi minister za finance in predsednik komisije za nadzor javnih financ, ki pa ne bosta imela glasovalnih pravic. Odbor je namreč sklenil, da naj bo na seje vabljen tudi gospodarski minister. Poleg Uroša Čuferja bo torej na seje nadzornikov lahko hodil tudi Metod Dragonja. Takšni rešitvi je nasprotoval Matevž Frangež (SD), ker da je v nasprotju s smernicami OECD.
Samostojen Kad
Odbor je po dogovoru potrdil, da bo Kapitalska družba (Kad) v okviru SDH samostojna pravna oseba. Kad bo lahko svoje naložbe, kot so deleži v Krki, Hitu, Luki Koper, Gorenju, Petrolu ..., upravljal samostojno, morebitne prodajne postopke pa bo za Kad vodil SDH. Kad se bo moral s holdingom usklajevati tudi o glasovanju na skupščinah. Zakon še predvideva, da se bo Kad najkasneje do konca leta 2015 preoblikoval v demografski sklad, ki bo nekakšna rezerva pokojninske blagajne. Poleg 850 milijonov evrov Kadovega premoženja bo za financiranje sklada namenjena tudi desetina kupnin od prodaje državnih naložb in 35-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki je v lasti pokojninske blagajne.
Razprava se je najbolj razvnela ob dopolnilu, ki ga je neuspešno predlagala stranka SD. Zavzemala se je za to, da bi bil nadzorni svet SDH namesto petčlanski sedemčlanski, dve mesti izmed sedmih pa bi zasedla predstavnika delavcev, zaposlenih v državnih družbah. Frangež je menil, da je nedopustno, da država pri svoji najpomembnejši naložbi ne upošteva zakona o delavskem soupravljanju, kar da bi lahko bilo celo ustavno sporno. »Udeležbo zaposlenih vidimo kot korektiv možnega političnega vpliva,« je dejal. Marko Pavlišič (DL) pa je odvrnil, da prav s tem odpiramo možnost za vstop politike v nadzorni svet: »Glavno vlogo bodo verjetno imeli sindikati, za katere vemo, kako neodvisni so.«
Plačne omejitve ostajajo
Koalicija je v skladu z napovedmi ohranila veljavnost Lahovnikovega zakona in s tem tudi omejitve na prejemke direktorjev državnih podjetij. Zanje bo sicer lahko veljala drugačna ureditev, a ker si koalicija ne želi ponovitve plačnih ekscesov iz slabe banke, se bo morala s politiko prejemkov strinjati tudi vlada.
