Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – NS Pivovarne Laško je vendarle sprejel sklep, da soglaša s prodajo Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Nadzorniki se namreč v četrtek o tem niso izjasnili, ker so hoteli dodatna pravna mnenja o zavezah in sankcijah iz konzorcijskega sporazuma o skupni prodaji Mercatorja.
Člani nadzornega sveta so se seznanili tudi z vsebino prodajne pogodbe med konzorcijem prodajalcev in hrvaškim Agrokorjem, ki ponuja po 221 evrov za delnico. Soglašali so, da mu Pivovarna Laško proda svoj delež v Mercatorju in tako na ravni skupine, torej skupaj z Unionom in Radensko, zanj iztrži okoli 195 milijonov evrov. Če nadzorniki s prodajo ne bi soglašali, bi uprava odločanje prepustila skupščini – tako kot bo storila uprava NLB. V ta namen bi seveda morala sklicati novo sejo, ki bi padla že v mesec marec. Kot smo izvedeli neuradno, bo tudi skupščina NLB, ki bo odločala o prodaji Mercatorja, verjetno v drugi polovici marca.
Za nadzorni svet Pivovarne Laško prodaja Mercatorja kot taka pravzaprav ni (bila) sporna, saj jo – skupaj z drugimi poslovno ne nujno potrebnimi naložbami – narekuje od nadzornikov potrjeni strateški načrt Skupine. Kot je razumeti, pa vse doslej še ni bilo jasnega soglasja o prodaji konkretno Agrokorju (po določilih prodajne pogodbe med konzorcijem prodajalcev in hrvaško družbo), medtem ko so se na zadnji seji nadzornega sveta pojavile celo pravne nejasnosti glede vsebine in obveznosti konzorcijskega sporazuma o prodaji Mercatorja iz lanskega junija. Po mnenju nekaterih nadzornikov je sporazum, ki ga je spodbudil in pomagal pripraviti Mercatorjev svetovalec, Societe Generale, po svoje nenavaden, zapleten, po drugi strani pa banalno grob v poglavju o obveznosti sklenitve kupoprodajne pogodbe in o kaznih za kršitev te zaveze. In ker so predvidene kazni zelo visoke, so organi, ki morajo potrjevati odločitve pooblaščencev konzorcijskih partnerjev, šele zdaj dojeli, kakšen mlinski kamen imajo za vratom.
Zaveza in kazni
Sporazum v 7. poglavju predvideva, da se vsaka pogodbena stranka zaveže z izbranim kupcem skleniti kupoprodajno pogodbo za vse delnice Mercatorja, ki jima ima v lasti, in to pod pogoji in po ceni, ki izhaja iz ponudbe kupca ter v obliki in s sestavinami, ki jih potrdijo pogodbene stranke, imetnice vsaj 75 odstotkov delnic iz skupnega prodajanega paketa. V 9. poglavju pa so navedene sankcije: posamezna kršiteljica tega sporazuma je dolžna sporazumu zvestim pogodbenim strankam plačati pogodbeno dogovorjeno odškodnino v višini 15 evrov na vsako njihovo delnico. Za družbe Skupine Pivovarne Laško je posebej zapisano določilo: če ne pridobijo potrebnih soglasij k prodaji, se štejejo za kršitelje in so dolžni plačati dogovorjeno odškodnino. Vse to velja tudi za NLB, ki je odločanje o prodaji prepustila delničarjem. Izračunali smo, da bi Skupino Laško (če bi bila edina kršiteljica) nepotrditev pogodbe stala blizu 18 milijonov evrov. Če bi se denimo v taki nehvaležni vlogi znašla NLB, bi odškodnina znašala blizu 25 milijonov evov.
Kot je razumeti sporazum, pa – ne glede na gornja določila – pogodbenicam ni treba skleniti kupoprodajne pogodbe z izbranim kupcem, niti plačati omenjenih odškodnin, če sporazumu nasprotujejo pogodbenice s skupno 75 odstotki paketa prodajanih delnic. Če bi denimo Laščani in obe državni banki zavrnili podpis, bi po naših izračunih ravno za malenkost presegli ta prag in se izognili kaznim.
Hočejo čistega vina
Vrnimo se k nadzornikom Pivovarne Laško. Že na četrtkovi seji so se znašli pred dilemo, kdaj je pravzaprav (oziroma ali je že) napočil trenutek, ko se šteje, da so vse članice potrdile pogodbo in bodo tiste, ki od organov ne dobijo soglasja, morale plačati odškodnino. Drugače: če nadzorni svet pivovarne zavrne prodajo, ali to pomeni, da bodo morali Laščani plačati kazen. V tem primeru je seveda sporazum o skupni prodaji v točki, ki pri Pivovarni Laško posebej terja soglasje nadzornega sveta in pri Pivovarni Union (zaradi zakona o gospodarskih družbah) soglasje skupščine, brez smisla. Organa namreč o poslu ne moreta odločati vsebinsko, ampak praktično odločata zgolj o (ne)plačilu kazni. Skratka, nadzorniki so s pravnim mnenjem in pojasnili, ki jih je prispeval odvetnik Pivovarne Laško Stojan Zdolšek, hoteli vedeti, pri čem so in kakšna je pravzaprav njihova odgovornost.
Sprejeli tudi poslovni načrt
Nadzorni svet je obravnaval in sprejel tudi letni poslovni načrt Pivovarne Laško in Skupine Laško za leto 2012: Skupina bo prodala 3,8 milijona hektolitrov pijač in ustvarila 215 milijonov neto prihodkov. Sledila bo sprejeti petletni strategiji rasti do leta 2014, ki predvideva drzno rast na tujih trgih in ohranitev vodilnih tržnih deležev vseh nosilnih blagovnih znamk na domačem trgu. Prodaja bo za 4,5 odstotka večja od ocenjene v letu 2011, neto prihodki pa bodo zrasli za 4,4 odstotka.