Nagrade za bolj zdrava živila

Nagrado za najbolj inovativna živila leta 2016 so prejeli Spar Slovenija za pirin kruh s kostanjem, Jata Emona za Enemon pšenične otrobe z ajdo, Ljubljanske mlekarne za linijo MU Smoothie, Pekarna Pečjak za sušene testenine Pure z izjemno visoko vsebnostjo beljakovin (dodane so jim kakovostne grahove beljakovine) in Engrotuš ter Sastela za slovensko potico iz linije Slovenske dobrote, odlikuje jo priročno majhno pakiranje in tudi manj sladek okus. Posebna nagrada za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil je bila podeljena Eti Kamnik za linijo predpakiranih svežih vrtnin Grunt.

Spodbujanje kreativnosti

»Z izborom, ki je drugi po vrsti, želimo spodbuditi kreativnost slovenskih proizvajalcev živil k razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo in večjo prijaznost potrošniku. Hkrati pa želimo s projektom ozavestiti potrošnike, da bi pri izboru živil pogosteje upoštevali prehransko sestavo in lokalni izvor živil,« je ob tokratni podelitvi priznanj za najbolj inovativna živila povedal Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko.
»K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali po en predlog. Podobno kot lani je bila tudi letos približno polovica vseh prispelih predlogov podana s strani potrošnikov, druga polovica pa s strani proizvajalcev, tako večjih kot manjših. Namen projekta je spodbujati inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci in na ta način potrošnikom zagotovili pestrejši izbor kakovostnih živil z več vidikov: ugodnejša prehranska sestava in prijaznost potrošniku ter okolju. Temu je bilo prilagojeno tudi ocenjevanje živil. V prvi vrsti smo upoštevali prehransko sestavo živil, saj s projektom želimo spodbuditi ponudbo živil, ki so še posebej koristna za zdravje. V nadaljevanju so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti, med drugim prijaznost potrošniku, posebnosti pri proizvodnji in pakiranju.«

Odločilna je prehranska sestava

Izbor najbolj inovativnih živil, ki poteka v okviru programa varovanja in krepitve zdravja, sofinancira pa ga ministrstvo za zdravje, je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. V njej so bili strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. »Izbor je v prvi vrsti temeljil na vrednotenju prehranske sestave živil. Da bi se izognili subjektivnim ocenam strokovnjakov, smo se tudi pri letošnjem izboru poslužili uporabe modelov za prehransko profiliranje. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na sestavo posameznemu živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med manj oz. bolj zdrava živila. Od skupaj prejetih 43 predlaganih živil jih približno tretjina ni presegla minimalnega praga za izbor, med preostalimi pa smo poleg dosežene ocene profiliranja upoštevali še druge vidike inovativnosti. Izbrali smo pet živil, ki so v svojih kategorijah izstopala, dodatno pa smo podelili tudi posebno nagrado za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil,« je pojasnil Pravst. Ob primerjavi lanskega in letošnjega odziva pa je izpostavil, da je bilo lani več izdelkov takih, ki niso ustrezali zahtevnim kriterijem, iz česar je mogoče sklepati, da so bili v podjetjih tokrat precej bolj samokritični ali pa se je zmanjšala inovativnost. Sicer pa so se na letošnji razpis odzvala vsa večja podjetja, ki so sodelovala že lani. To pomeni, da so inovativna, je še dodal Pravst. »Na koncu smo se potrudili, da smo tistim z dobrimi idejami razložili, zakaj niso šli čez zahtevane profile, zato, da jih naučimo za naprej, da naj mogoče bolj pazijo na maščobe, sladkor, na prehransko vlaknino, skratka na stvari, ki bi jih res radi spodbujali.«

Med prijavljenimi inovativnimi izdelki so pogrešali izdelke iz nekaterih skupin živil z zelo velikim tržnim potencialom, kot je denimo področje pijač, zato v tej skupini letos nagrade niso podelili. Prav tako je niso podelili za mesne izdelke, saj so na ocenjevanje prejeli le enega.

Cilj je čim več zdravju koristnih izdelkov na trgu

Podelitve nagrad za najbolj inovativna živila v letu 2016 sta se udeležila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Prva je med drugim poudarila, da živeti zdravo ni preprosto in da morajo imeti potrošniki veliko znanja, da lahko razločijo med zdravimi in manj zdravimi živili. Poleg tega pa se zaradi ekonomske stiske ogosto odločajo predvsem za cenejše in manj kakovostne izdelke. Tekmovanje za najbolj inovativne prehranske izdelke pa je po njenem tudi dober primer sodelovanja med državo, predelovalci hrane, živilsko industrijo, trgovci, strokovnjaki in potrošniki. Pomembno je namreč, meni ministrica, da zdravstvena stroka skupaj z drugimi deležniki stremi k skupnemu cilju: k čim večjemu deležu zdravju koristnih izdelkov na trgu, takih z manj sladkorja, manj soli, manj transmaščob in nasičenih maščob ter z več vlakninami. Izziv je tudi povečanje sestavin lokalnega in ekološkega izvora ter prilagajanja velikosti pakiranja živilskim izdelkom prehranskim potrebam ljudi.

Ministrstvo bo v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje do leta 2025 podpiralo aktivnosti za večjo ponudbo živil z izboljšano prehransko sestavo, je še poudarila Kolar Celarčeva. »Zlasti pa si želimo spodbuditi proizvajalce cenovno dostopnejših živil, po katerih ljudje največ posegajo, da bi izboljšali njihovo sestavo in tudi naše prehranske navade.«

Manj zavržene hrane

Minister Židan pa je spomnil na nedavno zasedanje vrha kmetijskih ministrov v Berlinu, na katerem so razpravljali o možnostih za povečanje proizvodnje hrane, o tem, kako »podeželje pripeljati v mesto« in o potrebah pri zmanjševanju zavržene hrane. Tudi v Sloveniji zavržemo veliko hrane, podatki kažejo, da je vsako leto zavrženih kar 72 kilogramov hrane na prebivalca. Zato je naš največji izziv, kot je izpostavil, »kako z inovacijami zmanjšati delež zavržkov, ki nastane zaradi prekomernih nakupov, neizrabljenih zalog v hladilniku in prekomernih porcijah, ki jih ne pojemo«. Problem zavržene hrane je po njegovem treba reševati »z ozaveščenostjo in inovativnostjo na strani kmetijske proizvodnje, logistike in prodaje«. Vse večji izziv pa zaznava tudi na področju inovativnosti pri zagotavljanju varne hrane, kar zahtevajo tudi vse bolj ozaveščeni potrošniki, ki vedn o bolj povprašujejo tudi po lokalni hrani, čemur pa mora slediti tudi proizvodnja.