Tiskane izdaje
Ines Likon, njen oče Marko Likon in Martina Bržan so dobili zlato priznanje za izum izraba topolovih vlaken za proizvodnjo naprednih materialov, Skupina inovatorjev iz Efos Razdrto skupaj z Matejem Štefančičem pa so letošnje regijsko zlato dobili za sistem za avtomatizirano spremljanje žuželk Trapview.
Avtomatsko spremljanje škodljivih insektov
Pri Insolu, kjer ves čas inovirajo, inovacije oziroma izume pa praviloma uspešno spravijo v življenje, so ugotovili, da so topolova vlakna naravna nano vlakna, naraven nano material, ki ga uporabljajo za proizvodnjo super absorpcijskih sredstev za čiščenje oljnih razlitij, izdelavo ekološko nevtralnih super izolacijskih materialov itd.
Razvili so vpojna sredstva za čiščenje oljnih razlitij in izolacijske materiale za ultra lahko transportno embalažo, z Inštitutom Jožef Štefan pa razvijajo tudi antibakterijske obliže za dolgotrajno uporabo.
Komur so škodljivci trn v peti, bo zanimiva Efosova inovacija. Razvili so sistem za avtomatsko spremljanje škodljivih insektov, sistem pasti, procesiranja, ki se izvaja na strežnikih ter spletne oziroma mobilne aplikacije, s pomočjo katere uporabnik lahko spremlja stanje populacije škodljivcev.
Uporabnik na enostaven način dobi podatek o tem, kje in kdaj je potrebno zatiranje škodljivcev. Inovacija je uporabna v kmetijstvu, gozdarstvu, pa tudi v živilski industriji pri skladiščenju živil.
»Uspešno tržimo, kar naredimo«
Ali je slovensko okolje inovatorjem naklonjeno? Marko Likon, prejemnik že več svetovnih nagrad za inovacije, odgovarja, da ni. »Imamo veliko inovacij in slabo podporo inovatorjev pri aplikaciji in komercializaciji njihovih idej. Patentov je veliko, a se to v slovenskem gospodarstvu ne pozna. Insolu to uspeva, ker rad inoviram in ker sem hobi združil s poslom. Pa tudi zato, ker ves dobiček vložimo v razvoj in komercializacijo. Uspešno tržimo, kar naredimo. Na primer kolegica ima odličen patent, registriran tudi v ZDA, pa ga ne more iztržiti. Ni dovolj, da kaj narediš. Moraš biti še dober trgovec. Banke denarja ne dajo, iščemo rizični kapital, sam pa sem ubral tudi pot udeležb na raznih nagradnih natečajih, kar pomeni popularizacijo znanosti, inventivnosti, ki pri nas šepa.«
Izoterm Plama Podgrad pa so za najbolj inovativno podjetje izbrali, ker kulturo inoviranja neguje že štiri leta. Med 15 prijavljenimi inovacijami (32 avtorjev) na letošnji notranjsko-kraški natečaj, so bile nagrajene tri inovacije oziroma inovatorji iz Izoterma Plama, med njimi eno od dveh srebrnih.
Drugo srebrno je prejela Ana Penko iz Pivke Perutninarstva za pleskavice in čevapčiče, stoodstotno narejene iz piščančjega mesa.
