Tiskane izdaje
Ljubljana – Nagrajenci GZS sporočajo dve ključni stvari: v dinamičnem svetu, ki mu grozi upadanje gospodarske rasti, ni prostora za počitek. Kdor v zvezi s tem ne ukrepa, je že v zamudi. Država pa lahko letos podjetjem najučinkoviteje pomaga, če v resnici popusti davčni vijak pri stroških dela.
»Vlada je do letos poslušala, kaj bi morala narediti. O tem je govorilo gospodarstvo, vlada je nato iskala različne odzive. Danes vemo - govorim kot predsednik kluba slovenskih podjetnikov -, da vlada pripravlja določene ukrepe. Vendar pa sama pripravljenost ne pomeni nič, če tega ne bomo udejanili. Ključna sta predvsem dva premika. Prvo je fleksibilnost trga delovne sile – to pomeni možnost hitrega zaposlovanja in hitrega odpuščanja.
Drugo pa je izredno visoka obdavčitev dela, ki je sistemsko vprašanje. Korak naprej bi bil, da na primer 13. in 14. plača ne bi bili obremenjeni z davki in prispevki, pač pa bi bili cedularno obdavčeni, kot so kapitalski dobički. Podjetje bi jih izplačevalo iz dobička podjetja in tako, da bi zaposleni, ki ustvarjajo vse to, dobili več. Če se ti dve pričakovanji uresničita, smo na poti, ko se politika obnaša v službi gospodarstva,« je povedal Marjan Batagelj.
S tem »davčnim« pogledom se strinja Alen Šinko, ki ugotavlja, da je zaposlene z visoko izobrazbo in znanjem težko motivirati le z obljubami. Sonja Šinigoj, se zdi, ni ravno prepričana, da bo davčna reforma prinesla pričakovano, saj pravi: »Podjetjem na davčnem področju največ težav povzroča visoka davčna obremenitev in v zadnjem času se veliko govori o zmanjševanju obdavčenja podjetij. Še vedno pa plačujemo več kot četrtino prihodka za davke. Obetajo se sicer nekatere spremembe, vendar se bojimo, da bodo v škodo slovenskemu gospodarstvu. Smiselno bi bilo več vlagati v razvoj gospodarstva in v zaposlovanje na novo ter uvesti olajšave za kadrovanje.«
Nižji davki bi povečali konkurenčnost
Na povezanost davčne politike z drugimi odločitvami, ki jih sprejemajo podjetja, pa je opozoril Andrej Poklič. »Znižanje davkov, predvsem pri obremenitvi dela, bi bilo tisto, kar bi nam dejansko povečalo konkurenčnost. Glede na to, da smo uspešno podjetje v tuji lasti, si postavljam tudi vprašanje, kaj je vlada naredila, da bi v Slovenijo prišlo več tujih investicij. Še vedno imam občutek, da nas je tega strah in si tujega kapitala dejansko ne želimo. Investira se tudi v Evropi, vendar manj v Sloveniji. Vprašanje je, ali imamo v Sloveniji mehanizme, ki prepoznajo in predvsem znajo pritegniti takšne investitorje. V avtomobilski industriji vemo, da bo na primer Jaguar Landrover gradil novo tovarno na Slovaškem. Zakaj je ne bi v Sloveniji?«
O premikih v konkurenčnosti, ki so odvisni od poslovnega okolja, razmišlja tudi Miran Rauter, ki pravi: »Vedno več poslujemo v tujini in se na teh trgih srečujemo z globalno konkurenco. Uspešni smo lahko le s kvalitetnimi in inovativnimi izdelki, ki jih lahko proizvajamo po konkurenčnih cenah. Iz leta v leto vse bolj ugotavljamo, da nas pri tem vedno bolj omejuje nefleksibilna in davčno močno obremenjena zaposlitvena zakonodaja, ter manj ugodne možnosti za investicije v proizvodnjo. Če ob tem upoštevamo, da imamo svoja podjetja in zaposlene tudi v sosednjih državah, ki so glede tega bolj prožne, je seveda normalno, da razmišljamo tudi o možnostih preselitve dela proizvodnje. Močno upam, da kaj takšnega ne bo potrebno.«
Novi projekti in kupci
Kako pa se podjetja nagrajenih gospodarstvenikov soočajo z (izvoznim) okoljem, ki ga zaznamuje nižja gospodarska rast?
»Zmanjšano gospodarsko rast bomo nadomestili z novimi projekti pri obstoječih in novih kupcih. Delujemo dolgoročno, kjer od prvih pogovorov z znanim kupcem preko vzorčenj in potrditev do prodaje izdelkov mine od enega do treh let. Pri novih kupcih pa je ta čas še daljši. Proizvajamo izdelke, ki predstavljajo rešitve, oblikovane po posebnih zahtevah vsakega kupca,« je pojasnila Jožica Rejec.
Družba Kovis se je med protikriznimi ukrepi že pred časom odločila za zaposlovanje kadra z višjo izobrazbo, vlaganje v razvoj izdelkov in organizacijo dela. »Kupcem skušamo nuditi nekaj več. To pomeni razvoj izdelka, realizacije ter vso logistiko na enem mestu, povezano s kratkimi dobavnimi roki. Po rekordnem letu 2015 beležimo rast tudi v letu 2016,« je povedal Alen Šinko.
V Postojnski jami so se na pretres, ki ga je z (nepričakovanim) zmanjšanjem obiskovalcev v novembru lani povzročila migrantska kriza, odzvali z okrepljenim komuniciranjem s partnerji, ki so jim zagotovili, da so pri nas razmere varne in obvladljive. »Že v naslednjih treh mesecih smo se vrnili k rekordnim rastem. Tudi sedaj pričakovani izpad gostov za Grčijo in Turčijo je lahko priložnost za celinsko Evropo - izkoristili pa jo bodo predvsem tisti, ki zmorejo hitro reagirati,« je povedal Marjan Batagelj.
Podjetje, ki se krize ne boji, je tudi GKN Driveline. »Delujemo v skladu z zastavljeno strategijo. Počasnejše gospodarske rasti v tem trenutku ne čutimo, še več, v letošnjem letu pričakujemo približno petodstotno rast obsega poslovanja, še večji skok pa v letu 2017 in 2018. V zadnjem obdobju nam je uspelo precej razpršiti nabor kupcev in s tem tudi nižamo izpostavljenost na posamičnem trgu, pri enem kupcu in kar je v avtomobilski industriji pomembno, v enem segmentu avtomobilov,« je povedal Andrej Poklič.
Pahor: Nova kriza je neizogibna
Predsednik republike Borut Pahor je v pričakovanju nove finančne krize opozoril na vračanje k stari zgrešeni miselnosti, da je vse v redu in da ukrepanje ni potrebno. V govoru na podelitvi nagrad je zato pozval k sprejetju strukturnih ukrepov.
Po njegovo je nov finančna kriza neizogibna. Kot glavni povod za takšno razmišljanje je predsednik navedel to, da je politika na državni, evropski in svetovni ravni z denarjem davkoplačevalcev pokrila velikanske stroške t. i. moralnega hazarda finančnega sektorja, ne da bi jo hkrati postavila pod večji nadzor in regulacijo. Opozoril je, da se finančni balon spet napihuje, denar iz programov t. i. kvantitativnega sproščanja pa znova seli v vrednostne papirje.
V takšnem okviru se je Evropa znašla še v primežu begunske krize. Kot problem pri njenem reševanja Pahor vidi to, da rešitev krize ni odvisna od Evrope same, poleg tega pa je glede načina rešitve znotraj EU mnogo prevelikih razlik.
Tudi za vnovično soočanje s finančno in gospodarsko krizo zato po predsednikovem prepričanju potrebujemo bistveno bolj povezano in močno EU.
Na koncu govora je v pomirjujočem tonu ocenil, da letos ne realno ne metaforično nismo v enakem položaju kot v 2008. »Daleč na obzorju sicer lahko ugledamo nevihtne oblake, vendar je absolutno dovolj časa, da se pripravimo na stampedo finančne in gospodarske narave, če ne bomo več odlašali s sprejetjem potrebnih ukrepov,« je prepričan.Letošnji prejemniki nagrad GZS so lahko po njegovem prepričanju pri tem v navdih.
Kdo so nagrajenci?
Jožica Rejec je že več kot 30 let povezana z Domelom - od projektantke v prejšnji Iskri do direktorice in sedaj prokuristke. Podjetje, ki je posebno tudi po tem, da je v lasti zaposlenih, neprestano vlaga v lastno znanje za razvoj proizvodov, nove inovativne rešitve, nove tehnologije in trge. V zadnjih treh letih so ustvarili 146 novih delovnih mest. Prodaja se je povečevala po 3,4-odstotni stopnji, 90 odstotkov pa je realizirajo na tujih trgih. Polovico prodaje predstavljajo sesalne enote, s katerimi dosega Domel 15-odstotni svetovni tržni delež in 60-odstotnega v Evropi. Družbi je uspelo povečevati dodano vrednost z 1,8-odstotno povprečno letno stopnjo rasti, medtem ko se je dodana vrednost zaradi dviga produktivnosti povečevala kar za 9,3 odstotka letno.
Podjetje GKN Driveline Slovenija, proizvajalec homokinetičnih zglobov, tripod in polgredi za avtomobilsko industrijo, je začelo delovati leta 1986 kot Uniorjev obrat. Leta 2009 ga je v celoti prevzel angleški GKN Industries Limited. Andrej Poklič, ki je podjetje vodil od leta 2006, je v letu 2015 postal direktor skupine 5 GKN, ki združuje evropska podjetja v lasti matične družbe. Po zaostrenih razmerah v avtomobilski industriji leta 2008 je podjetje že v 2014 doseglo 42 odstotkov višjo prodajo. Več kot 93 odstotkov prodaje ustvarijo na tujih trgih, v zadnjem obdobju so bistveno povečali svojo prodajo na francoskem, pa tudi na slovenskem trgu. Dodana vrednost na zaposlenega je v 2014 znašala 45.550 evrov, kar je bilo desetino več kot v dejavnosti.
Lastnik družbe Kovis Anton Pangerčič je podjetje ustanovil že leta 1978 in ga postopoma širil, od leta 2008 pa ga vodi Alen Šinko. Podjetja je specializirano za zavorne diske in ležajna ohišja za železniška tirna vozila. Od 24 milijonov evrov letnih prihodkov jih kar 96 odstotkov ustvari na tujih trgih, saj izvaža v 31 držav. Je dobavitelj za Deutsche Bahn, Bombardier Transportation, Siemens, Alstom. Družba dosega na evropskem trgu na področju zavornih diskov tržni delež okoli 14 odstotkov in med 35 in 40 odstotki pri ležajnih ohišjih. Podjetje je v zadnjih treh letih povečevalo rast prodaje za 9,6 odstotka letno, medtem ko je v dejavnosti prodaja upadla za 8,4 odstotka letno. Podobno hitro so povečevali tudi število zaposlenih in dodano vrednost.
Livarsko podjetje, katerega začetki segajo v leto 1878, je leta 2001 prevzel belgijski OMCO International in ga leta 2003 dal v vodenje Borutu Triplatu. Dolgoročni razvoj družbe zagotavljajo stalno nadgrajevanje strokovne usposobljenosti zaposlenih, uporaba najnovejših tehnoloških rešitev, stalno posodabljanje ter visoka vlaganja v razvoj. Družba dosega izjemne finančne rezultate v rasti prodaje, čistega dobička, dodane vrednosti in nezadolženosti. Z lastnimi sredstvi financirajo celotne investicije, ki so v zadnjem obdobju dosegle pet milijonov evrov v nove prostore in proizvodno linijo. Od 17,5 milijona evrov prihodkov ustvari družba več kot 93 odstotkov na tujih trgih, kjer povpraševanje raste. Odraz poslovnih rezultatov je tudi 12-odstotna rast števila zaposlenih.
Predsednik upravnega odbora Marjan Batagelj je v družbo Postojnska jama d.d. vstopil s svojim podjetjem Batagel&Co. d.o.o. kot večinski lastnik s 74,9-odstotnim deležem leta 2010. Sprememba lastništva in poslovodenja je kazalce uspešnosti poslovanja družbe obrnila navzgor. Strateška usmeritev k nadgradnji kakovosti storitev, zaokroženi ponudbi vseh turističnih znamenitosti, ki jih upravlja družba in intenzivnim vlaganjem v zaposlene in v infrastrukturo je bistveno povečala konkurenčnost družbe. Prodajni prihodki so naraščali po 11-odstotni letni stopnji, kar je bilo povsem v nasprotju s trendi v dejavnosti (-4,7 odstotka letno). Dodana vrednost se je povečeval po podobni letni stopnji, EBITDA pa je bila vsako leto v povprečju višja za petino.
Družinsko podjetje Hermi, ki je začelo delovati že leta 1985, je v družbo oblikoval Miran Rauter pred 13 leti in je njen 100-odstotni lastnik. Proizvodni program, ki vključuje prenapetostno zaščito, neopazne strelovode ter kabelske police in lestve, z lastnim znanjem in inovativnimi pristopi stalno posodabljajo. Prodajo in poslovanje širijo na tuje trge - Hrvaško, Romunijo, Avstrijo in Madžarsko. Proizvodnjo, prodajo in montažo strelovodne opreme izvajajo pod lastno blagovno znamko, osem patentov in tri modele so zaščitili tako doma kot v tujini. Družba je ob povprečni 1,5-odstotni rasti prodaje v zadnjih treh letih izvoz povečevala po 8,6-odstotni letni stopnji. Ob tem je imela vsako leto 4,6 odstotka več zaposlenih. EBITDA je naraščala letno skoraj za desetino.
Podjetje SAOP, ki je bilo ustanovljeno leta 1990, vodi soustanoviteljica Sonja Šinigoj od leta 2009. Med prvimi so slovenskemu trgu ponudili prilagojene poslovne informacijske rešitve za srednja in mala podjetja, danes pa njihova produkta iCenter in računovodski program miniMAX uporablja več kot 6000 podjetij in ustanov, skupaj pa več kot 30.000 uporabnikov. SAOP je predvsem na domačem trgu v zadnjih treh letih uspelo dosegati zavidljivo rast prodaje (14 odstotkov letno), ki ga je spremljala šestodstotna rast zaposlenih. Dodana vrednost se je vsako leto povečevala za petino, in je znašala nad 52.000 evrov na zaposlenega. EBITDA se je v treh letih povečal s pol milijona na 1,6 milijona evrov v 2014. Lani so vstopili tudi na turški trg.
