Tiskane izdaje
Ljubljana - Gospodarstveniki, ki jih je letos Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) nagradila za posebne dosežke, prihajajo iz različnih dejavnosti, povezujeta pa jih dve stični točki: vodijo podjetja, ki so bila v nedavni preteklosti pred resnim izzivom, kako naprej, premagala pa so ga z odločnim voditeljstvom, ki vključuje sodelovanje z zaposlenimi, lastniki in širšim okoljem.
Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je prejelo šest gospodarstvenikov iz petih slovenskih regij in štirih dejavnosti. Letos so jo podelili že 49-tič, rdeča nit letošnjega izbora pa je bilo geslo 'Umetnost sodelovanja je skrivnost uspešnosti'.
Med velikimi družbami sta nagrado prejela dr. Tomaž Kmecl, generalni direktor, podjetja Kolektor Etra iz Ljubljane in Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik.
Med srednjevelikimi družbami je komisija pri GZS, ki jo je vodil Janez Škrabec (Riko Ribnica) nagradila dr. Mariano Karlo Rebernik, direktorico, podjetja Atotech Slovenija iz Podnarta in Alberta Ermana, direktorja podjetja Magneti Ljubljana.
Nagradi v sekciji malih podjetij sta šli v roke Andreja Bajuka, izvršnega direktorja podjetja TEM Čatež, in Jerneja Zupančiča, direktorja podjetja Cleangrad iz Ljutomer.
Priznanja so podelili včeraj zvečer na slovesni prireditvi v Cankarjevem domu. »Nagrado podeljujemo za dosežke trajnega pomena. Pretežna večina podjetij, ki so jo dobila v preteklosti, je zelo uspešnih. Želimo, da tako ostane, in da pomeni tudi izziv,« je ob predstavitvi nagrajencev povedal Marjan Mačkošek, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
»Po mojem mnenju je uspešno podjetje tisto, ki zelo veliko vlaga v razvoj in ki mu uspe svoje izdelke, tudi drage, prodati zahtevnim, bogatim kupcem. Drugi pogoj pa je ustrezno lastništvo. Ne verjamem v finančne sklade, mogoče na kratki rok, dolgoročno so pomembni strategi. Naslednje pa je, da se trudimo graditi notranjo čvrstost podjetja in zmagovalno miselnost,« je povedal Tomaž Kmecl, generalni direktor družbe Kolektor Etra, podjetja, ki se v zadnjih letih usmerja predvsem v inoviranje na področju transformatorjev za vetrne elektrarne.
Zmagovalni duh
Kaj pomeni zmagovalni duh, je ponazoril Jernej Zupančič, direktor podjetja Cleangrad Ljutomer, ki proizvaja panele in vrata za opremo čistih prostorov. Podjetje je nastalo leta 2002, ko je njegov tedanji delodajalec ocenil, da je program nedonosen, in z desetimi kolegi so začeli proizvodnjo v najetih prostorih, trg pa so iskali v Sloveniji in na Balkanu. »Prelomnica je bilo leto 2005, ko smo v Belgiji začeli manjši projekt. Farmacevtska multinacionalka Pfizer nas je povabila, da jim pokažemo, kaj delamo. Pri njih smo dobili manjši projekt, ki je bil velik uspeh. Mislim, da niti niso verjeli, da ga bomo mi z desetimi ljudmi končali. Zdaj smo pri čistih prostorih edini Pfizerjev dobavitelj v Evropi in to nam je odprlo nove poti - če delaš za največjega, lahko delaš za vse,« je povedal Zupančič.
Podjetje TEM Čatež je bilo pred stečajem, ko ga je prevzel izvršni direktor Andrej Bajuk. »S sodelavci smo zavihali rokave s ciljem, da ohranimo delovna mesta. Specializirali smo se za izdelavo stikal in vtičnic. Imamo vodilni tržni delež v Sloveniji, izvažamo v 20 držav. Zelo zavestno v svojem razvoju uporabljamo tudi dizajn. Naša stikala so vse bolj del sodobnega ambienta, trgu lahko ponudimo različne odgovore. Pri vodenju smo družinske vrednote prenesli v poslovno okolje, zato se lahko tudi razvijamo,« je povedal.
Izkušnje s tem, kaj pomeni reševanje podjetja iz stečaja, ima tudi Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik. Izpostavlja pa problem, ki zadeva nas vse in pri katerem še čakamo, kako bomo nanj odgovorili: »Veliko se pogovarjamo o robotizaciji, digitalizaciji, globalnem segrevanju. Dodal bi še trend, ki nam bo omogočil, da preprečimo negativne posledice teh procesov in izkoristimo pozitivne možnosti, ki jih prinašajo. To je holistično, celostno vodenje. Gre za voditeljstvo, ki ga ne poganjajo pohlep, ego in dobiček. Temeljiti mora na pozitivnih vrednotah in na osmišljanju tega, kar počnemo - seveda v ravnovesju z okoljem, tako z družbenim kot z naravo. Verjamem, da smo v Steklarni Hrastnik nekaj v tem smislu dosegli. Na začetku smo bili socialni projekt, borili smo se za delovna mesta. Zdaj nas družijo pozitivne enote, potem pa pride tudi rezultat,« je prepričan Božič.
Albert Erman, direktor podjetja Magneti Ljubljana, vodi družbo, ki je zelo uspešna v »izumirajoči« panogi. »V Magnetih sem od leta 1986 in v mojem času je v Evropi propadlo 24 podobnih tovarn. Mi smo edina, ki še ima celotni program kovinskih magnetov,« je povedal. Preživetje Magnetov je bilo daleč od samoumevnega. Jedro njihove dejavnosti je proizvodnja magnetov za strateške kupce, recimo Boscha. »Svojo rast in razvoj premikamo skupaj z globalizacijo naših kupcev. Vsako leto investiramo milijon evrov v nove tehnologije. Kupci nižjih kakovosti magnetov se izgubljajo, to je treba nadomestiti,« je razložil.
Mariana Karla Rebernik, direktorica Atotecha Slovenija, pa je poudarila, da je ob razvoju opreme in tehnološkega znanja nujen tudi kakovosten odnos do zaposlenih. »Vsem v podjetju je skupno, da ne vidijo problemov, ampak izzive, s katerimi se spopadajo in jih uspešno rešujejo. To je mogoče samo tako, da v podjetju vlada timski duh.«
Tomaž Kmecl, Kolektor Etra
Podjetje vodi od leta 2009. Na zahtevnem trgu elektroenergetike je v tem času uspel umestiti družbo kot globalnega ponudnika kakovostnih rešitev na področju transformacije električne energije. Družba, ki je od leta 2010 v večinskem lastništvu skupine Kolektor, je začela delovati že leta 1933 kot servis transformatorjev. V zadnjem obdobju se usmerja v proizvodnjo energetskih transformatorjev večjih moči - do 500 MVA in napetosti do 420 kV in je eden najpomembnejših proizvajalcev transformatorjev za off-shore vetrna polja. Na področju razvoja nizkohrupnih transformatorjev je Etra postala svetovna ustvarjalka trendov. Večji del prihodkov ustvari na tujih, predvsem trgih. Dosega odlične rezultate: povprečna rast prihodkov na tujih trgih znaša 14 odstotkov, ima za tretjino višjo dodano vrednosti na zaposlenega v primerjavi s panogo. Veliko vlagajo v razvoj novih proizvodov tehnologij. V zadnjih treh letih je družba uvedla kar 180 unikatnih energetskih transformatorjev letno.
Tomaž Kmecl. Foto: Leon Vidic/Delo
Andrej Božič, Steklarna Hrastnik
Vodenje podjetja, ki je bilo ustanovljeno že daljnega leta 1860, je prevzel leta 2010. Družbo je pestila visoka izguba. Dosegel je rast prihodkov, 64-odstotno rast dobička ter 20-odstotno dobičkonosnost kapitala, kot tudi rast dodane vrednosti na zaposlenega. Družba gradi dolgoročno ekspanzijo in razvoj na svojih ključnih konkurenčnih prednostih, ki so kakovost, kristalno čisto steklo, inovativnost, hitrost, fleksibilnost glede količin in omogočanje nadstandardnih rešitev. Usmerja se v proizvode z večjo dodano vrednostjo, pri čemer uporablja inovativne rešitve. Zanje so prejeli vrsto priznanj in domačih ter mednarodnih nagrad. V zadnjih letih so namenili za investicije kar 14,6 odstotkov prodaje, kar je skoraj še enkrat več kot konkurenca. Z lastnim znanjem, sodelovanjem z univerzami in raziskovalno sfero ter povezovanjem s strateškimi partnerji proizvedejo letno za tretjino proizvodnje novih izdelkov. Ustanovili so lastni razvojni center in PBC1860, ki je inkubator idej različnih strok.
Andrej Božič. Foto: Leon Vidic/Delo
Mariana Karla Rebernik, Atotech Slovenija
Direktorica podjetja je od leta 1994. Družba, ki izdeluje specializirane preparate za galvansko industrijo, je bila ustanovljena kot Kemična tovarna Podnart. Začetki kemijske proizvodnje sežejo že v leto 1933. Od leta 1997 je njen lastnik nizozemska multinacionalka Atotech. Njihovi proizvodi se uporabljajo v avtomobilski, kovinsko predelovalni industriji, v izdelavi bele tehnike, pohištva ter tiskanih vezij. Na tujih trgih ustvarijo 92 odstotkov prihodkov. Letna rast prodaje znaša 22 odstotkov. So na prvem mestu med konkurenti z ustvarjeno dodano vrednostjo v višini 73.000 evrov (2015). Z obsežnimi investicijami v proizvodno opremo in prostore ter visokimi vlaganji v razvoj in raziskave, lastnim znanjem in sodelovanjem z univerzami, inštituti in kupci, razvije družba več sto novih proizvodov letno. V obdobju zadnjih treh let so na trg uvedli 822 novih proizvodov. Vsi novi izdelki so izdelki zelene tehnologije, kar pomeni, da izpolnjujejo zahteve po zmanjšanem obremenjevanju okolja.
Mariana Karla Rebernik. Foto: Leon Vidic/Delo
Albert Erman, Magneti Ljubljana
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1951 kot Iskra Magneti. Albert Erman je vstopil vanj leta 1992 in je tudi pretežni lastnik podjetja. Družba proizvaja visoko kakovostne trajne magnete in magnetne sisteme, namenjene pretežno avtomobilski industriji. Delujejo v panogi z izjemno hitro rastjo novih proizvodov in materialov. Kar 87 odstotkov prihodkov ustvarijo z izvozom. Tu srečujejo nemško in kitajsko konkurenco. Več desetodstoten porast izvoza beležijo v Franciji, Nemčiji in na Madžarskem. Dolgoročni razvoj zagotavlja stalno nadgrajevanje strokovne usposobljenosti zaposlenih, uporaba najnovejših tehnoloških rešitev, stalno posodabljanje ter visoka vlaganja v znanje. Dobro poslovanje potrjujejo rezultati prodaje, rast čistega dobička (47-odstotna povprečna letna rast) in poslovanje brez dolga. Z lastnimi sredstvi financirajo celotne investicije, ki so v zadnjem obdobju dosegle štiri milijone evrov, in sicer v nove poslovne prostore, novo proizvodno linijo, opremo in informacijski sistem.
Albert Erman. Foto: Leon Vidic/Delo
Andrej Bajuk, TEM Čatež
Danes izvršni direktor in solastnik je v podjetje prišel kot štipendist leta 1990. Takrat je podjetje izgubilo svoje glavni trg v bivši Jugoslaviji. Danes kar 65 odstotkov inštalacijskih stikal in vtičnic lastne blagovne znamke izvažajo na tuje trge, predvsem v EU. S sodelovanjem njihovih razvojnikov z univerzami in razvojnim centrom orodjarstva Tecos so razvili inovativne proizvode in številne izboljšave, kot so TOUCH, PURE 2M, USB polnilec in TOUCHLESS. Družba z intenzivnim vlaganjem, tako v zaposlene kot v najmodernejšo tehnologijo, proizvodno opremo, orodja, prostore, informacijski sistem in infrastrukturo povečuje svojo konkurenčnost in poslovne rezultate. Dodana vrednost se je v zadnjih treh letih v povprečju letno povečala za 14 odstotkov oz. za 10.000 evrov na zaposlenega. Povprečna rast prodaje je v zadnjem obdobju skoraj 10-odstotna. Družba izjemno sodeluje tudi z lokalnim okoljem, kjer podpira številne športne aktivnosti in druge lokalne dejavnosti ter projekte.
Andrej Bajuk. Foto: Leon Vidic/Delo
Jernej Zupančič, Cleangrad
Podjetje, ki je v slovenskem, švicarskem in avstrijskem lastništvu, je Jernej Zupančič soustanovil leta 2002. Družba je proizvajalec certificiranih čistih prostorov za farmacevtsko, kozmetično in prehrambeno industrijo ter bolnišnice. Skoraj vse izdelke izvozijo, pri čemer beležijo kar 10-odstotno letno rast. Na Nizozemskem, v Belgiji, Avstriji, Srbiji, Švici in Rusiji dosegajo celo višje cene od konkurence. Med njihove kupce sodi sedem največjih farmacevtskih družb, tudi Pfizer. Z nekaterimi farmacevti delajo že vrsto let. Visoke investicije v nove tehnologije, opremo in izboljšave proizvodov prispevajo k doseganju rezultatov, ki jih uvrščajo med najboljše v panogi, tako glede EBIDTA kot dobičkonosnosti. Podjetje dosega visoko dodano vrednost in ima nizko zadolženost. K rezultatom prispeva tudi lastna razvojna skupina, ki se nenehno povečuje, kot tudi število zaposlenih, ki se je v zadnji štirih letih skoraj podvojilo. Tako zaposleni kot direktor so ponosni predvsem na svoje delo in dosežene rezultate.
Jernej Zupančič. Foto: Leon Vidic/Delo
