Tiskane izdaje
Gornja Radgona – Avtoradgona in Elrad sta v socialističnih časih zaposlovala skoraj tri tisoč ljudi ali več kot tretjino vsega delovno aktivnega prebivalstva nekdanje velike občine Gornja Radgona. Poleg tega sta veliko prispevala za okolje, društva, občino in naložbe, zato je bil šok ob njunem propadu ogromen.
Na pogorišču so nastala številna uspešna podjetja, med njimi največji evropski proizvajalec bivalnih zabojnikov.
Avtoradgona in Elrad sta doživela usodo številnih drugih slovenskih podjetij, ki so monopolistično zalagala dvajsetmilijonski trg skupne države, po razpadu Jugoslavije pa ostala brez kupcev in na prepihu konkurence. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let sta družbi po delih propadli in šli v stečaj, vendar sta se iz pepela obeh kmalu dvignila nova nosilca zaposlovanja in razvoja.
»Tako Elrad kot Avtoradgona sta okolju dajala izjemno veliko; zaposlovala sta, zgledno skrbela za standard delavcev, plače so bile solidne, socialna varnost velika, vsak dan je samo iz Apaške doline v obe tovarni pripeljalo sedem avtobusov delavcev. Zato smo vsi Radgončani njun propad doživljali kot veliko stisko. Kot dolgoletni ravnatelj osnovne šole sem veliko teh stisk videl tudi pri otrocih. Z novimi podjetji se boljši časi vračajo, čeprav tega, kar je bilo, ne bo nikoli več,« se spominja letos upokojeni ravnatelj radgonske osnovne šole Dušan Zagorc.
Branko Kurbus je direktor Arconta, kompetenčnega centra koncerna Walter group za tehnični razvoj izdelkov. Foto: Jože Pojbič/Delo
Robotizirana proizvodnja
»Avtoradgona je bil velik socialistični kombinat s tremi osnovnimi dejavnostmi, proizvodnja bivalnikov je bila najmlajša. Veliko je sodelovala z mariborskim Tamom, zato je kriza tega velikana vplivala tudi na nas. K sreči je bil kontejnerski program avtonomen in že leta 1983 smo se povezali z našimi sedanjimi avstrijskimi lastniki, preživeli propadanje matičnega podjetja in se razvijali,« pravi dolgoletni direktor naslednice Avtoradgone, družbe Arcont, Branko Kurbus.
Arcont je zdaj največji evropski proizvajalec bivalnih zabojnikov in kompetenčni center koncerna Walter group za tehnični razvoj izdelkov. Kako velik razvojni korak so naredili od socialističnih začetkov do danes, pove podatek, da so na začetku za izdelavo standardnega zabojnika porabili 450 ur, zdaj pa ga naredijo v petdesetih. Vse njihove zmogljivosti so zapolnjene in že od begunske krize delajo v treh izmenah, podjetje pa je imelo lani rekordne prihodke.
Veliko delov proizvodnje imajo robotiziranih, leta 2000 so ustanovili hčerinsko invalidsko podjetje Arcont IP za izdelavo oken in vrat, obe družbi skupaj pa zdaj zaposlujeta okrog 820 ljudi. Če jim prištejemo še dobrih sto delavcev, zaposlenih v družbi za proizvodnjo delov za gasilska vozila Rosenbauer, ki je nastala na pogorišču nekdanje Avtoradgonine dejavnosti avtomobilskih nadgradenj, je v naslednicah Avtoradgone zdaj znova zaposlenih več kot 900 delavcev.
Proizvodnja Arconta v Gornji Radgoni. Foto: Jože Pojbič/Delo
Delavcev manj od potreb
Iz Elrada, ki je v najboljših časih zaposloval 1400 ljudi, so po prvem šoku ob propadu zrasla tri podjetja – najuspešnejši sta Elrad International, ki v Sloveniji zaposluje okrog 450 delavcev, v Srbiji in na Kitajskem pa po 400, in Var s približno 70 zaposlenih, Elti pa je zdaj v stečaju.
Direktorica soboškega urada zavoda za zaposlovanje Cvetka Sreš, nekoč zaposlena v Elradu, pravi, da so se kljub groznemu šoku ob propadu obeh velikanov zdaj razmere v Gornji Radgoni toliko popravile, da obema podjetjema ne uspevajo najti dovolj delavcev za njune potrebe. »Tudi veliko tistih, ki so ob propadu obeh podjetij izgubili zaposlitev, se je na novo zaposlilo v naslednicah in se zdaj že počasi upokojujejo. Nova podjetja so tako na neki način rešila tisto generacijo.«
