Največ dobička na Primorskem so ustvarila ilirskobistriška podjetja

V primerjavi z letom 2008 ima Primorsko-notranjsko gospodarstvo trikrat več dobička s 1.427 manj zaposlenimi.

Objavljeno
22. maj 2015 17.54
dja-Kmetijska tržnica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Ilirska Bistrica - Primorsko-notranjsko izvozno usmerjeno gospodarstvo je lani znova izboljšalo rezultate. Po neto čistem dobičku, ki je trikrat večji, kot je bil leta 2008, se je uvrstilo na 7. mesto med statističnimi regijami.

V občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna je poročilo o poslovanju v letu 2014 agenciji za javnopravne evidence in storitve poslalo 1060 družb, kar je 3,4 odstotka več kot leta 2013. Stečajev je bilo 15.

Po številu družb je Primorsko-notranjska regija med 12 slovenskimi regijami na predzadnjem mestu, po deležu ustvarjenega neto čistega dobička pa se je povzpela na 7. mesto. Te družbe so lani ustvarile 31 milijonov evrov neto čistega dobička, oziroma polovico več kot leta 2013 in trikrat več kot leta 2008, torej v letu pred gospodarsko krizo.

Gonilna sila ostajajo velike družbe

Po številu družb je v regiji največja občina Postojna, po ugotovljenem neto dobičku pa sta jo prekosili občina Ilirska Bistrica z 12 milijoni evrov in Cerknica z osmimi milijoni evrov neto dobička.

Obseg proizvodnje je bil lani za 1,6 odstotka večji od predlanskega. Gonilna sila gospodarstva Primorsko-notranjske regije, kjer prevladujejo predelovalne dejavnosti, ostajajo velike družbe, a so k uspehu pripomogle tudi mikro- in majhne družbe, ki so zaposlovale več kot polovico vseh zaposlenih.

Slabše pa so se tudi lani odrezale srednje velike družbe. Slovenske družbe so na tujih trgih ustvarile tretjino neto čistega dobička, primorsko-notranjske pa nekaj več kot polovico. Lani za sedem odstotkov več kot leta 2013, temu primerno se je povečala pokritost izvoza z uvozom, ki znaša 102 odstotka.

Uspehi lanskega gospodarjenja se ne odražajo v plačah. Povprečna bruto plača v regiji je znašala 1282 evrov. Bila je le za 0,8 odstotka višja kot leta 2013 in je 14 odstotkov manjša od povprečne slovenske plače, ki je znašala 1490 evrov. K realni sliki v regiji prispeva tudi dejstvo, da so lanski dobri rezultati doseženi s 1427 manj zaposlenimi kot leta 2008.