Največje tveganje za požar so vzdrževalna dela

Požarna varnost in varnost pri delu postajata čedalje pomembnejša dejavnika kakovosti v podjetjih. Varstvo pred požarom obravnavajo zakon o varstvu pred požarom in podzakonski predpisi. Vsi zaposleni morajo usposobljeni za varstvo pred požarom.

Delodajalec mora zagotoviti, da je vsak, ki je zaposlen pri njem, usposobljen za varstvo pred požarom in da je seznanjen s požarnim redom, določiti zaposlene, ki se usposobijo za gašenje, da lahko opravljajo požarno stražo pri delih, kjer lahko opravljajo požarno stražo za gašenje usposobljene osebe, določiti število, vrste in način usposabljanja oseb, odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije, in poskrbeti za praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije.

Poleg tega mora poskrbeti predvsem za zmanjšanje možnosti nastanka požara, pravočasno odkrivati požar in o tem obveščati, poskrbeti za varen umik ljudi, živali in premoženja, omejiti širitev ognja in dima po požaru in podobno.

Požarni red morajo izdelati vsi lastniki ali uporabniki poslovnih, industrijskih ali stanovanjskih objektov. V njem je zajeta celotna organizacija in ukrepi varstva pred požari ter navodilo za ravnanje v primeru požara. Požarne načrte je treba izdelati za vse objekte s srednjo in višjo požarno ogroženostjo, načrti evakuacije pa za nastanitvene objekte in objekte, v katerih se lahko zbere več kot sto ljudi.

Vzroki za nastanek požara v industriji so največkrat nepazljivost pri varjenju, trenja v ležajih različnih strojev, morebitne napake v tehnoloških procesih, preobremenitve strojev, slabo vzdrževane plinske ali električne napeljave. Največje tveganje za požar so vzdrževalna dela, ki niso del vsakdanje rutine in jim zato delovno okolje ni prilagojeno, izvajajo pa jih ljudje, ki ne poznajo objekta ali pa ne upoštevajo varnostih ukrepov. V idealnih primerih, kjer je požarna varnost na najvišji ravni, je gonilo vlaganja v požarno varnost interes lastnika, da prihrani pri zavarovalniški premiji, še bolj pa skrb za nemoteno proizvodnjo oziroma omejevanje možnosti izbruha požara.

Zakonodaja je glede požarne varnosti je v Sloveniji sorazmerno stroga, kar priča o visoki zavesti o pomembnosti tega področja v podjetjih in ustanovah. Varstvo pred požarom urejajo zakon o varstvu pred požarom iz leta 2007 in spremljajoči pravilniki. Ključni so priprava načrta tehničnega varovanja, ocene ogroženosti objekta in posvetovanje s projektantom tehnične varnosti.

Projektiranje je tipična inženirska disciplina in ima v sklopu inženirskih storitev zelo velik pomen. Le v tem primeru bo sistem izveden skladno s pričakovanji naročnika, kakovostno, v dogovorjenih rokih, prilagojen bo objektu, izpuščena ne bo nobena pomembna varnostna podrobnost in bo v popolnosti služil svojemu namenu.