Največji »izvoznik« domačih delavcev

Ptuj – Po številu podjetij, ki so registrirana pri nas, a si večina njihovih delavcev kruh služi po svetu, je Ptuj verjetno rekorder. V mestu je namreč najmanj 50 takšnih podjetij, v Mariboru približno 20, nekaj jih je v Celju, v Ljubljani jih skorajda ni. Vendar so to zgolj ocene, saj evidenc, koliko »domačih« podjetij izvaža delovno silo in koliko ljudi ima na tak način zagotovljeno zaposlitev, ni. Na ZZZS so lani izdali 103.370 obrazcev za napotitev na delo v tujino.

»S temi podatki na ministrstvu ne razpolagamo. Zavod RS za zaposlovanje vodi evidenco tujcev, ki delajo pri nas, ne pa tudi koliko naših državljanov dela v tujini,« so pojasnili na ministrstvu za delo. Na statističnem uradu imajo le podatke o tujcih, zaposlenih pri nas – po zadnjih podatkih jih je 2.361 (1.422 Hrvatov, 637 Italijanov, 246 Madžarov, 56 Avstrijcev ...) –, tudi s podatkom, da v Avstriji dela okrog 17.000 Slovencev, si ni mogoče pomagati, saj avstrijska statistika prikazuje le zaposlene v podjetjih s sedežem v Avstriji.

Na Gospodarski zbornici Slovenije nas je Tajda Pelicon napotila na zavod za zaposlovanje, vendar je direktor območne službe zavoda na Ptuju Tomaž Žirovnik povedal, da teh podatkov za svoje območje nimajo. »Prej je bilo pet do šest takšnih podjetij na našem območju, zadnjih nekaj let pa se je število zelo povečalo. Nekateri zaposleni pri takšnih podjetjih so se počasi osamosvojili in ustanovili svoja. Delavce zaposlijo, potem pa jih napotijo na delo za druga podjetja. Vsak mesec imamo od 30 do 120 povpraševanj po delavcih, ki bi delali v tujini, vendar naših iskalcev dela v to ne silimo.« Največje povpraševanje je po elektromonterjih, varilcih, monterjih stenskih in stropnih oblog. Žirovnik ocenjuje, da ti delavci zaslužijo v tujini od 1.200 do 1.500 evrov na mesec. »Več kot tri tisoč ljudi s ptujskega območja dela pretežno v tujini, od ZDA in Južne Amerike do Južne Afrike,« pravi Žirovnik. Glede na to, da je na območju uradno zaposlenih od 27.000 do 28.000 ljudi, to pomeni, da vsak deseti dela v tujini.

Več kot 100.000 obrazcev za delo v tujini

Obseg takšnega zaposlovanja še najbolj razkrivajo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Delodajalec, ki zaposlene napoti na delo v tujino, mora na ZZZS urediti poseben obrazec (A1), ki ga je predpisal evropski parlament zaradi razmejitev in zagotavljanja socialne varnosti. Dokument si mora pridobiti tudi delavec, ki je zaposlen pri slovenskem delodajalcu, in podpiše še pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem v tujini. S tem dokumentom matična država potrdi, da za delavca v tem obdobju, največ 24 mesecev, velja njena zakonodaja o socialni varnosti, zato država, v katero je delavec napoten, ne sme obračunati prispevkov za socialno zavarovanje po svoji zakonodaji. Vendar takšen dogovor velja le med državami članicami EU. Damjan Kos z ZZZS je za Delo povedal, da so lani izdali 103.370 takšnih obrazcev, vendar je pri tem opozoril, da so bili posamezni delavci lahko napoteni na delo v tujino tudi večkrat in so zanje izdali po več obrazcev. Bolj zanimiv je podatek, da je lani svoje delavce v tujino vsaj enkrat napotilo kar 4.448 slovenskih delodajalcev.

Med prvimi večjimi podjetji, ki so delo za svoje zaposlene poiskala v tujini, sta bili na ptujskem območju podjetji MTD iz Majšperka in RM Vuk s Ptuja. Prvo, ki ga je ustanovil in vodil Milan Tadič, je šlo pred tremi leti v stečaj, več kot dvesto delavcev pa na zavod za zaposlovanje, in kar nekaj jih je nato odprlo svoja podjetja za posredovanje delavcev. Med njimi sta tudi Anton Kodrič in Damijan Pučnik, ki sta junija 2012 ustanovila podjetje Dato avtomatizacija in danes za 50 zaposlenih pridobivata dela na področju montaže avtomatizacijskih linij in elektroinstalacij in robotskih linij za varjenje karoserij od Velike Britanije in Švedske do Mehike in Kitajske. »Tam se ne bojimo konkurence, najhujša konkurenca je slab glas o izkušnjah z nekaterimi našimi podobnimi podjetji,« je zatrdil Pučnik.

Od 1800 do 2000 evrov neto plače

Največje podjetje na Ptuju, ki »izvaža« svoje delavce, je RM Vuk bratov Romana in Mirana Vuka iz Zavrča, ki ga prek Holdinga RM Vuk obvladuje slovaško podjetje Romis. Zaposluje 450 delavcev, najkasneje v dveh mesecih jih bo okrog 500, pravi direktor za operativno vodenje poslov Davorin Tušek. Najprej so opravljali dela na gradbiščih, pred slabim desetletjem, ko je konkurenca v avtomobilski industriji postala prehuda, pa so se usmerili na papirnice, elektrarne, rafinerije in kemično industrijo. Holding ima zdaj svoj inženiring in svoj inštitut za varilstvo. Polovica zaposlenih prihaja iz Hrvaške, predvsem iz Zagorja in Medjimurja, nekateri celo iz Slavonskega Broda. Njihovi delavci so lani denimo pomagali graditi jedrsko elektrarno na Finskem, razvojni center plinske elektrarne v Švici, čez zimo bodo na rafineriji pri Dunaju, dokončali so največjo papirnico v Urugvaju ... Kot pravi Tušek, za 1.800 do 2.000 evrov neto mesečne plače si delavci sami plačajo le hrano, prevoz in nastanitev v tujini pa sta stroška podjetja.