Negotova vrnitev glasov državi v Telekomu in Triglavu

Ljubljana – Pogovori Slovenskega državnega holdinga z britanskim skladom Cinven o prodaji Telekoma Slovenije so do končnega razpleta s prodajo Telekomove makedonske družbe zamrznjena. A če bo Telekom na koncu ostal v državni lasti, se lahko zgodi, da bo država v tej družbi še naprej brez glasovalnih pravic. Podobna je tudi zgodba z Zavarovalnico Triglav.

Državni lastniki v Telekomu in Triglavu že četrto leto zapored nimajo glasovalnih pravic. Zaplet sega v leto 2007, ko so nekatera državna podjetja malenkostno povečala deleže v devetih državnih družbah, s čimer pa izjema za preseganje prevzemnega praga, ki je veljala za zatečeni delež, ni več veljala. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je leta 2011 od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahtevala objavo prevzemne ponudbe ali zmanjšanje deleža pod prevzemni prag in jim odvzela glasovalne pravice.

Boj za vrnitev glasov

Država je vse od takrat z različnimi prijemi – od ustavno sporne avtentične razlage zakona o prevzemih do sprememb samega zakona – poskušala glasovalne pravice pridobiti nazaj. In v sedmih družbah ji je z dvigom prevzemnega praga s 25 na 33 odstotkov, podržavljenjem ali prodajo deležev tudi uspelo rešiti ta zaplet, v Telekomu in Triglavu, kjer ima sicer večinski lastniški delež, pa je še vedno brez glasov. ATVP namreč ob lanski spremembi zakona o prevzemih državi ni odmrznil glasovalnih pravic, saj je ugotovil, da zakon ne omogoča spreminjanja odločb za nazaj.

Vlada zdaj računa na vrnitev glasov na podlagi novele zakona o prevzemih, ki je v postopku sprejema v državnem zboru. Ta novela namreč daje agenciji pravno podlago za izdajo novih ugotovitvenih odločb.

Odločitev ATVP še neznanka

Pa bo ATVP državnim lastnikom tokrat lahko odmrznila glasove? Na ATVP odgovarjajo, da predlagana sprememba »načeloma, na abstraktni ravni, omogoča (tudi) vrnitev glasovalnih pravic državnim lastnikom v Telekomu Slovenija in Zavarovalnici Triglav«. Kot pravijo, prehodna določba navedenega predloga predstavlja pravno podlago za izdajo novih ugotovitvenih odločb, s katerimi ATVP ugotovi prenehanje mirovanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki bo na dan uveljavitve tega zakona izpolnjeval pogoje za prenehanje mirovanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka 63. zakona o prevzemih. »Vendar pa bo presoja posameznih zahtevkov za vrnitev glasovalnih pravic predmet konkretnih upravnih postopkov, ki pa so v pristojnosti Sveta ATVP. Vsako napovedovanje konkretnih odločitev bi bilo zato v tem trenutku preuranjeno,« odgovarjajo na agenciji.

A tudi če bo ATVP državnim lastnikom odmrznila glasove, ni nujno, da jih bodo ti tudi dobili. Nekateri mali delničarji namreč nasprotujejo takšni rešitvi. Predsednik društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković pravi, da se s takšnim retroaktivnim posegom ne strinjajo. Soglašajo, da je izrečeni ukrep ATVP preoster, zato so ministrstvu za gospodarstvo že predlagali, naj bi država dobila nazaj glasovalne pravice za 33-odstotni delež. »Odločba ATVP bi s tem ostala v veljavi, državni lastniki pa bi še vedno imeli večinski vpliv – v Telekomu kot 75-odstotnega, v Triglavu pa med 65- in 68-odstotnega,« pravi Stanković. Dodaja, da gre za neenakopravno obravnavo vlagateljev, saj politika spreminja zakone za svoje dnevne potrebe.

Napovedujejo ustavni spor

Če bo vlada vztrajala pri predlagani rešitvi, Stanković napoveduje ustavni spor. Pri tem se sklicuje na odločbo ustavnega sodišča glede avtentične razlage zakona o prevzemih, ki jo je sprejel državni zbor, saj je podlaga za sedanje spremembe enaka. Poslanci so namreč menili, da bi lahko državni lastniki glasove dobili nazaj že, če bi prodali dodatno kupljene delnice, a se ustavni sodniki z njimi niso strinjali. Stanković je zato prepričan, da bo tudi ta rešitev padla na ustavnem sodišču.

Dari Južna, ki je mali delničar Telekoma prek njegove družbe Perspektiva FT, do vrnitve glasov državnim lastnikom nasprotno nima zadržkov. »Čim prej naj dobijo glasovalne pravice in naj tudi formalno postanejo upravljavci družbe,« je dejal.

Državni lastniki imajo kljub temu, da so brez glasov, v nadzornih svetih Telekoma in Triglava svoje predstavnike in tudi oba prva nadzornika.