Tiskane izdaje
Ljubljana – Ta je odločno zavrnila, da bi takšno navodilo dala, je opozorila izvršna direktorica Gospodarske zbornice Alenka Avberšek.
O težavah gradbeništva je prejšnji teden na gospodarski zbornici potekal sestanek med predstavniki zbornice, gradbenih podjetij, ministrstva za gospodarstvo, finančnega ministrstva in finančnega sektorja. Udeležila sta ste ga tudi direktor Združenja bank Slovenije France Arhar in namestnik guvernerja centralne banke Janez Fabijan. »Sklenili smo, da moramo v vladi poiskati sogovornika s pooblastili, da bo začel sistematično razreševati problematiko gradbeništva. Razmere so namreč kritične,« je povzela Alenka Avberšek. Gradbinci ne potrebujejo državne pomoči, potrebujejo pa mednarodno primerljive pogoje poslovanja, je dejala Avberškova. Med drugim je poudarila bančno spremljanje panoge.
Nekatere banke so s stečaji gradbincev že izgubile veliko denarja. »V marsikateri banki so ocenili, da je izpostavljenost do gradbenega sektorja prevelika in da jo je treba zmanjšati. Poznam banke, v katerih so to sprejeli nadzorni sveti,« je povedal France Arhar. Težava pa je, je dodal, da se te banke ne želijo pogovarjati niti s preživelimi gradbenimi podjetji, ki imajo pozitivne rezultate. »Tak pristop, da se na stran postavi celotna panoga, ni pravilen. Banke bi morale individualno presojati komitente. Če ne boste sodelovali s podjetji, ne glede na to, iz katere panoge so, ki imajo pozitivne rezultate in konkurenčne produkte, s kom pa boste delali?« je retorično vprašanje postavil Arhar. Po njegovih besedah to težavo lahko rešimo le s pozivom bankam, naj premislijo svojo poslovno politiko.
Banke si z umikom iz gradbeništva same žagajo vejo, na kateri sedijo, je poudarila Alenka Avberšek: »Tuji izvajalci, ki bodo prišli k nam, ne bodo iskali finančne podpore pri naših bankah, ker so predrage. Dopustitev, da uničimo, kar še imamo, ne bo dobra niti za banke.«
Med uspešnimi gradbenimi podjetji, ki je poročalo o težavah z bankami, je murskosoboški Pomgrad. »Lani in na začetku tega leta smo imeli zelo velike težave, ker so se nekatere tuje banke odločile, da Slovenija zanje ni zanimiva. Vendar se mi zdi, da se pri bankah pogled na gradbeništvo spreminja. K temu finančni sektor verjetno silijo kar razmere same, saj banke živijo od kreditiranja,« je dejal predsednik uprave Pomgrada Tadej Ružič v nedavnem intervjuju za Delo, da v zadnjem četrtletju pri bankah le opažajo obuditev sodelovanja.
Javni naročniki ne upoštevajo vladnih priporočil
Vendar pa banke zahtevajo precej večja zavarovanja, zato je težko zagotoviti zadosten garancijski potencial. »Težko je zagotavljati zavarovanja za garancije z realnim premoženjem v vrednosti ena proti ena,« je dejal Ružič. Čeprav je finančno ministrstvo dalo priporočila javnim naročnikom, naj ne postavljajo previsokih zahtev po jamstvih, javni naročniki po besedah Ružiča in Avberškove tega priporočila ne upoštevajo.
»Imamo veliko odprtih projektov, kjer moramo za čas izvedbe dati desetodstotno bančno garancijo, hkrati pa nam naročnik zadržuje deset odstotkov od vsakega računa do končnega obračuna. Naročnik ima tako 20 ali še več odstotkov varnosti. Izvajalec tako koristi garancijski potencial, da dobi bančno jamstvo, hkrati pa z desetimi odstotki še financira investicijo. Tako ne sme biti, čeprav razumem, da mora naročnik imeti neko varnost,« je povedal Tadej Ružič.
Arhar pa je omenil garancije za resnost ponudbe, ki jo morajo ponudniki predložiti v javnih naročilih: »Ti postopki javnega naročanja so zelo dolgotrajni, tudi zaradi številnih pritožb. Ves ta čas pa so blokirana jamstva cele množice ponudnikov. Te postopke bi bilo treba skrajšati. Poleg tega bi javni naročniki po analizi ponudb morali dati nazaj garancije tistim, ki se ne bi uvrstili v ožji izbor za izbiro ponudnika.«
Dolgoročna jamstva – nekateri javni naročniki zahtevajo tudi 25-letne garancije za odpravo napak – se zajedajo v garancijski potencial podjetij in tako povečujejo njihovo izpostavljenost pri bankah. To pomeni, da podjetje težje dobi posojilo ali jamstvo za druge projekte, čeprav ni nujno, da bo garancija tudi unovčena. »Garancija je za banko potencialna obveznost, in kot vem, se pri Pomgradu ni unovčila še nobena garancija. Zato bi banka morala na podlagi teh izkušenj za vsako stranko posebej določiti stopnjo verjetnosti, da bo garancija unovčena, in na podlagi tega zahtevati zavarovanja,« je predlagal Ružič.
Država naj bo skrben naročnik
Država mora biti gospodaren naročnik, ki bo v javnem naročanju naredil red, je pozvala Avberškova: »Za red v javnem naročanju pa potrebujemo usposobljenega javnega naročnika, ki ve, kaj naroča, ki zna naročati in zna naročilo gospodarno izvesti.«
Ružič pa je svetoval: »Mi smo predlagali, da bi se za nekatere vrste poslov naredili razpisi o sposobnostih, kjer bi izvajalci morali dokazati, da s svojim znanjem in referencami lahko izvedejo te posle. Potem bi javni naročniki te izvajalce pozvali, naj dajo ponudbe in se ne bi moglo zgoditi, da bi prihajali različni ponudniki, ki bi lahko ogrozili izvedbo projekta.«
