Nekdanji delničarji Thermane v novem boju za izgubljenim

Celje – Dvanajst nekdanjih delničarjev laške Thermane izpodbija sklepe skupščine iz avgusta 2014 zaradi kratenja pravice do obveščenosti. Skupščina je takrat sprejela letno poročilo, ki je izkazovalo precejšnje znižanje vrednosti nepremičnin. Tožniki trdijo, da celotne cenitve še do danes niso videli, zaradi novih odkritij pa zahtevajo ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov. Kaj to pomeni za pravnomočno prisilno poravnavo, nihče ne upa napovedati.

Delničarji, ki so imeli skupaj okoli 20 odstotkov delnic Thermane, poskušajo že od jeseni 2014 po sodni poti že dokazati, da družba ni bila insolventna in zrela za prisilno poravnavo. Do zdaj so vsa sodišča v več postopkih njihove navedbe zavrnila, vendar se nobeno sodišče ni ukvarjalo z vsebino spornega letnega poročila za leto 2013 oziroma ni preverilo, ali je bilo to na skupščini sprejeto zakonito ali ne. Po sprejetju poročila, da so Thermanine nepremičnine po cenitvi vredne okoli 25 milijonov evrov manj, je sledil postopek prisilne poravnave. Ta se je končala s konverzijo terjatev v lastniške deleže, lastnica skoraj celotnega podjetja je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Tožniki s pooblaščencem Borutom Sokličem so sprva opozarjali, da je bila za tako velik padec vrednosti nepremičnin kriva napačna cenitev oziroma metodologija. Soklič je na prvem naroku ta teden dejal, da so ugotovili, da ni kriva cenitev: »Ta je skupno vrednost vseh šestih nepremičnin postavila okoli sedem milijonov nižje od prejšnjih vrednosti, pri čemer so bile nekatere nepremičnine ocenjene celo višje kot prej. Njihovo ceno je precej znižalo kasnejše prevrednotenje, ki ga je opravila uprava družbe s predsednikom Andrejem Bošnjakom, kar pomeni, da so bili vsi na skupščini zavedeni.« Soklič je že napovedal nove kazenske ovadbe pa tudi odškodninske tožbe.

Vedeli, kaj se bo zgodilo, ne pa, zakaj

Potem ko je nadzorni svet prepustil skupščini sprejetje letnega poročila, so se delničarji znašli pred težko odločitvijo. Zajetno poročilo, ki naj bi ga sprejeli, so na mizo dobili na seji, hkrati pa so vedeli, kaj prinaša odločitev o sprejemu. Soklič je dejal, da jim je menda Bošnjak julija 2014 na sestanku z večjimi lastniki povedal, da bodo imeli po tem možnost dokapitalizacije družbe ali pa bodo kasneje v postopku prisilne poravnave izbrisani: »Zgodilo se je natančno to, kar je predsednik uprave napovedal na sestanku, isto je ponovil še drugim delničarjem na skupščini.«

Bošnjak, ki ga na naroku tokrat ni bilo, je že večkrat poudaril, da insolventnost nikoli ni bila sporna, da je bilo indicev več, zlasti nizka donosnost sredstev in ključna napaka, predraga investicija v nov kompleks. Tudi vse tri cenitve naj bi bile vedno na vpogled. Prav tako je Bošnjak vztrajno ponavljal, da so imeli delničarji vse možnosti svoje deleže obdržati, vendar se za dokapitalizacijo niso odločili.

Kaj če ...

Thermanina pooblaščenka Špela Hlastec je predlagala, da bi tožbo, ki je končno prišla v sodno dvorano, sodišče zavrglo, ker tožniki po pravnomočni prisilni poravnavi sploh niso več delničarji in nimajo več pravice uveljavljanja ničnosti in izpodbijanja skupščinskih sklepov. Tožniki so bili nad predlogom pričakovano ogorčeni. Soklič je dejal, da gre za navadno sprenevedanje, saj je razlastninjenje delničarjev posledica letnega poročila: »To je tako, kot če imate nabito puško, z njo ustrelite, potem pa rečete, da niste ustrelili, ampak ste samo na petelina pritisnili.«

Po več kot letu in pol čakanja si tožniki želijo končno slišati, ali se je vsa drama sploh začela zakonito ali ne in sodnica Tanja Tomlje se je strinjala, da je to enkrat treba rešiti. Narok se bo nadaljeval maja. Na vprašanje, kakšne posledice bi imela uspešna uveljavitev zahtevka tožnikov, saj je prisilna poravnava pravnomočna, pa je Soklič odgovoril: »Z njimi se bo morala spoprijeti družba. Nedvomno pa bi jih morala predvideti, še preden je predlagala sprejetje nezakonitega letnega poročila in prisilne poravnave.«

Nekdanji delničar in član nadzornega sveta Tomaž Kugler je zdaj direktor družbe KM inštalacije, ki je bila z 11,77-odstotnim deležem tretji največja delničarka v Thermani. Po njegovem se je vsa zgodba začela že leta 2012, ko je NLB, ki je v Thermano vstopila namesto propadlega Vegrada, za revizorja predlagala revizijsko hišo Deloitte. Prihodnje leto je NLB predlagala tudi novega predsednika uprave Andreja Bošnjaka. Ta je marca 2014 dosegel postopek preventivnega prestrukturiranja, mesec dni kasneje so nadzorniki dobili osnutek spornega letnega poročila 2013. Takrat je bila izguba v družbi ocenjena na 1,2 milijona evrov, razlaga Kugler.

Kako se je zgodila tako huda slabitev, da je bila izguba v končni različici poročila kar 25 milijonov evrov?

Uprava je cenitev naročila pri Antonu Kožarju, ki je najmanj trikrat popravljal oziroma usklajeval svojo cenitev z Deloittom. Uprava je razdelila podjetje na šest denar ustvarjajočih enot, slabila pa samo dve enoti: novi kompleks za okoli 23,5 milijona evrov in zemljišče v Celju za okoli 1,5 milijona evrov. S takšno slabitvijo, ki je imela za posledico insolventnost, se nismo strinjali vsi nadzorniki, šest nas je bilo. Ker nismo bili enotni, smo odgovornost potrditve letnega poročila predali skupščini.

Prvič se zdaj na sodišču rešuje osnovni problem celotne Thermanine zgodbe. Kaj želite in pričakujete od tega postopka?

Želim dokazati, da je bil postopek insolventnosti izveden na krivičen način oziroma da so bili podatki prirejeni, da je nastala insolventnost. Zato sem tudi izstopil iz nadzornega sveta.

Kaj se bo zgodilo, če boste dobili to tožbo in dosegli ničnost? Boste dobili deleže v družbi nazaj?

Mislim, da država tega ne bo dopustila, ker bi potem padlo ogromno postopkov v Sloveniji, ki so podobni, vsi po istem receptu in povsod so v ozadju banke. Rad bi, da bi stroka in ljudje spoznali, da je bilo vse umetno ustvarjeno. Do lastništva v Thermani smo prišli z delom, 30 odstotkov investicije, za katero smo najeli tudi kredit, je bilo plačane v delnicah. To pomeni, da smo v družbo veliko vložili. So se pa mnogi počutili nedotakljive, da lahko počnejo, kar hočejo. Mi smo ostali brez vsega.

Špela Kuralt