Cebit: Nemčija in Japonska za odprte trge

Na sejmu informacijske tehnologije o interakciji med človekom in strojem.

pon, 20.03.2017, 18:00

Berlin – »Hočemo proste, odprte trge!« je nemška kanclerka Angela Merkel na sejmu Cebit nadaljevala razpravo s predsednikom ZDA, pa čeprav Donalda Trumpa ni omenila z imenom. Zato pa je na hannovrskem sejmu informacijske tehnologije, ki letos poteka pod geslom »d!conomy – no limits« (digitalno gospodarstvo brez meja), naklonjenega sogovornika našla v voditelju letošnje partnerske države Japonske Shinzu Abeju.

»Seveda hočemo tudi pošteno trgovino, a nočemo novih ovir, v času povezanosti stvari hočemo medsebojno povezati tudi naše družbe in omogočiti medsebojno sodelovanje,« je ob odprtju največjega svetovnega sejma informacijskih tehnologij v Hannovru povedala kanclerka, še sveža iz Bele hiše predsednika Trumpa.

»In to je prosta trgovina!« Proti protekcionizmu v gospodarski politiki je nastopil tudi japonski premier Shinzo Abe, predstavnik še ene visoko razvite države brez obilja surovin, ki se je na sam vrh razvoja in k blaginji svojih prebivalcev povzpela z inovacijami in odprtostjo. Merklova in Abe sta se zavzela za čimprejšnjo sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Japonsko in Evropsko unijo.

Nemčija, po drugi svetovni vojni vzorčni primer razvoja z načeli proste trgovine in zdrave konkurence, se kot sedanja predsedujoča skupine razvitih in razvijajočih se držav G20 čuti še posebej poklicana za opozarjanje k odprtosti, saj je ameriški finančni minister kolegom iz G20 konec tedna v Baden-Badnu preprečil omenjanje proste trgovine in boja proti protekcionizmu že v sklepni izjavi srečanja.

Bo Kitajska prevzela zastavo svobodne trgovine

Nekateri opazovalci menijo, da bo zastavo svobodne trgovine, ki je v minulih desetletjih stotine milijonov ljudi dvignila iz revščine, prevzela Kitajska, a je kanclerka v nastopnem govoru omenila tudi: »V časih, ko se moramo z mnogimi prepirati o prosti trgovini, odprtih mejah in demokratičnih vrednotah, je dobro znamenje, da se Japonska in Nemčija ne prepirata o tem, ampak ustvarjata prihodnost v dobro ljudi.«

Čeprav tudi Japonski marsikdo očita sistemske prednosti za domača podjetja, je to demokratična pravna država, in to zelo visoko razvita v tehnologijah prihodnosti. Te pa prinašajo tudi številne negotovosti in tudi Merklova je omenila »milijone ljudi, ki ne vedo, kaj jih čaka«.

Po njenem prepričanju jih v časih digitalizacije ne bi smeli pustiti same, potrebne bodo prilagoditve izobraževalnega sistema za vseživljenjsko učenje. Tudi Evropa pri tem in pri digitalizaciji nasploh še ni dovolj daleč, »a ugotavljamo, da je tempo hiter, v Japonski pa imamo prijatelja, ki nove tehnologije že uporablja«, meni Merklova. Da njegova država nima strahov pred tehnologijami, kot je umetna inteligenca, je poudaril tudi Abe.

Tudi slovenska podjetja

Letošnji Cebit, na katerem do konca tedna pričakujejo dvesto tisoč obiskovalcev, poteka v znamenju uporabe umetne inteligence in robotike, pa interneta stvari, informacijsko-komunikacijskih tehnologij, brezpilotnih letalnikov, samovozečih avtomobilov, varnosti podatkov in še marsičesa.

Med 3000 razstavljavci iz 70 držav je kar 120 japonskih, slovenska javna agencija Spirit pa je organizirala predstavitev slovenskih podjetij. To so: Biokoda, Genis, ISOFT Marko Kastelic, s. p., Mikropis Holding, Print box, Pro-Bit, Pro.4 in Resevo. Predstavljajo se tudi slovenska zagonska podjetja: ASMJ, Drugi vid, Smart Futuristic, Viar in 45HC.

Prijavi sovražni govor