Nemčija je vrhunski trg za izdelke, tudi slovenske

Slovenski predsednik Borut Pahor je prejšnji teden obiskal nemški deželi Baden-Württemberg in Bavarsko, s katerima naša podjetja opravljajo velik delež naših zunanjetrgovinskih dejavnosti. O sodelovanju z Nemčijo in okvirnih pogojih dela smo povprašali predstavnike podjetij in organizacij, ki v Nemčiji že uspešno delujejo in ki so sodelovali v močni gospodarski delegaciji.

Gorenje je največje slovensko industrijsko podjetje in tudi največji slovenski izvoznik na nemški trg, na katerem proda za približno 130 milijonov izdelkov ali okrog deset odstotkov v svoji strukturi prodaje, zato lahko predsednik uprave Franjo Bobinac marsikaj pove o delovanju slovenskih podjetij v tej državi: »Prodajamo v glavnem pod lastnimi blagovnimi znamkami, vrhunske tržne deleže imamo še posebej pri barvastih aparatih, veliko prodamo po spletu.«

Nemčija ni vrhunski trg le za vrhunske izdelke bele tehnike, ampak za vse slovenske proizvode v tem delu Evrope. »Nemčija kot lokomotiva Evrope zna ceniti kakovost, pravo blagovno znamko, pravočasne dobave in inovacije.« Gorenje je z Nemčijo izjemno povezano. »Vedno trdimo, da imamo nemško kakovost in mediteranski dizajn, če k temu dodamo še našo slovansko dušo, je to zmagovita kombinacija.«

Akrapovič severno od Alp povečuje tržni delež

Nemčija je največja izvozna partnerica tudi za podjetje Akrapovič. »Na področju izpušnih sistemov za motocikle pa tudi za avtomobile se naš delež povečuje, tako da se veča tudi število razvojnih projektov,« je povedal izvršni direktor podjetja Uroš Rosa. Kaj pa prenos znanja? »Izmenjava poteka, načeloma pa si prizadevamo, da imamo kompleten razvoj v hiši. Prodajamo razvit produkt s svojim znanjem in tehnologijo in seveda tudi z blagovno znamko.« Podjetje Akrapovič razvoju namenja okrog deset odstotkov prihodka, saj so prepričani, da brez ogromnega vlaganja v razvoj in nove tehnologije preprosto ne bi mogli rasti. »S svojimi proizvodi poskušamo vedno biti korak pred drugimi, zato je potrebno nenehno vlaganje.«

Podobno razvojno strategijo imajo tudi pri Hidrii, ki jo je v Stuttgartu in Münchnu predstavljal predsednik poslovodnega odbora in izvršni direktor Iztok Seljak. »V svojih inštitutih in razvojnih centrih razvijamo rešitve prihodnosti za pet do deset let naprej,« je poudaril. Ko jih predlagajo svojim partnerjem, da ti razmišljajo o njih in o tem, da jih bodo vgradili v eno od svojih prihodnjih vozil, seveda pričakujejo visoko stopnjo zaupanja, da ne bodo tega prenašali na naše konkurente na nepravi način. »Predvsem pa smo rešitve ustrezno zaščitili s patenti, kot na primer sistem hladnega starta dizelskih motorjev.«

Izvršnega direktorja Hidrie smo povprašali tudi, kakšno pomoč bi pričakoval od slovenske politike. »Bistveno je, da bomo kot država zastavili ustrezno vizijo in strategijo našega industrijskega razvoja. O tem se pogovarjamo že dvajset, petindvajset let, ko pa bi na koncu na podlagi te strategije radi vzeli kaj v roke, to težko naredimo.« Sam predlaga identificiranje panog in področij s strategijo pametne specializacije ter gojenje večdisciplinarnih medsebojnih povezav okrog tistih, ki imajo v sebi neki naboj, da lahko postanejo vodilni igralci v Evropi in svetu.

Za pridobivanje ustreznih kadrov je po njegovem prepričanju tudi pomembno vključevanje zasebnih in javnih inštitutov ter gospodarske diplomacije. »Potem se bo zagotovo začela izjemno pomembna multiplikacija in namesto odliva možganov, ki smo mu danes priča, bomo postali magnet za določene kadre.«

Avtomobili Sloveniji prinašajo deset odstotkov BDP

Avtomobilska industrija, ki je bila v ospredju tokratnega slovenskega obiska v južnih nemških deželah, Sloveniji že zdaj prinaša okrog deset odstotkov bruto domačega proizvoda in dvajset odstotkov blagovnega izvoza, letos pa doživlja tudi izjemno rast in s tem odločilno prispeva k vsej slovenski gospodarski rasti. S sodelovanjem z Nemčijo so zelo zadovoljni tudi v podjetju Cimos, ki ga je predstavljal Janez Gradišek. Po prepričanju Iztoka Seljaka iz Hidrie je mogoče ta prispevek najmanj podvojiti, saj avtomobilska industrija po desetletjih doživlja popolno preobrazbo k zeleni trajnostni električni mobilnosti, a tudi izjemne možnosti izboljšav na motorju z notranjim izgorevanjem, kjer smo v Sloveniji izredno dobri.

S poslovnim modelom, ki ga priporočajo tudi državi, so bili uspešni tudi sami in verjamejo, da lahko v prihodnjih letih svoj promet še pomembno povečajo.

»V nekem trenutku smo si drznili sanjati zelo pogumne sanje o naši prisotnosti v avtomobilski industriji, ki je pred desetimi leti sploh ni bilo. Seveda smo te sanje in vizije razumevanja zelene mobilnosti in prihodnosti znali spreminjati v zelo konkretne strategije in projekte ter pred drugimi dobili prave odgovore.« Hidria ima danes 20-odstotni tržni delež na hladnem startu dizelskih motorjev, leta 2018 pa načrtujejo že 35 odstotkov, v Evropi imajo tretjinski delež pri vsakem električnem pogonu v hibridnem ali novem električnem vozilu in še marsikaj.

»To je tudi v celoti naše, Hidrijino, slovensko znanje, ki smo ga izpopolnili tudi s prevzemom nemške družbe v bližini Stuttgarta v letu 2010, s katero skupaj razvijamo in smo na vratih Daimlerja, Boscha in drugih najpomembnejših kupcev.« Izvršni direktor Hidrie bi slovenski politiki priporočil, naj neha izgubljati energijo sama s seboj in jo raje usmeri navzven. »Ko bomo šli skupaj v isto smer, bomo lahko tudi zmagovali.«

Znamka »Made in Slovenia« ima prenizko vrednost

Kljub gospodarski rasti slovenskega gospodarstva v zadnjih sedmih četrtletjih tudi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič opozarja, da še vedno nismo popolnoma na varni strani, tudi zaradi mednarodnih okoliščin od Rusije in Ukrajine do nevarnosti novega finančnega balona, pa tudi zato, ker še vedno nismo izpeljali vseh reform, zmanjšanja birokratizacije in izboljšanja pravosodnega okolja, ki so nam jih predlagale tudi Evropska unija in mednarodne ustanove. »A to so tudi nove priložnosti, nova vlada jih napoveduje in mogoče lahko zdaj z malo več optimizma zremo naprej, da bodo to naredili.«

Poudarja, da so se podjetja že prebila skozi obdobje razdolževanja, predvsem izvozno gospodarstvo pa ima veliko naročil, tako da razvoj poganjajo izvozniki: »Če ne bi imela kakovosti in dobre blagovne znamke, torej dobrega ugleda, ne bi uspela, kar pomeni, da so podjetja vitalna.« Po prepričanju generalnega direktorja SGZ pa bi lahko več naredili tudi za ugled Slovenije kot blagovne znamke. »Naša podjetja posel marsikje dobijo z nižjimi cenami kot konkurenca, ker je 'Made in Slovenia' razmeroma nizko vrednoten in so tudi obrestne mere višje.«

Podjetja vse to delajo z izboljšanjem svoje organizacije dela, za pravi gospodarski razcvet in veliko povečanje zaposlovanja pa bi potrebovali nove investicije, tudi v infrastrukturo, ter investiranje tujih podjetij, verjamejo pri GSZ, kjer opozarjajo tudi na pritiske za dodatne obremenitve gospodarstva z davki in prispevki ter pogosto premajhno transparentnost javnih naročil, hkrati pa si prizadevajo za dvig povpraševanja po izdelkih slovenskega gospodarstva z novim investicijskim ciklom, vlaganjem v infrastrukturo, energetsko obnovo stavb in aktivnostmi na mednarodnem področju.

»S še ambicioznejšim pristopom bi lahko še več izvozili, vsaka milijarda več v izvozu pa prinese od pet do deset tisoč novih delovnih mest.« Zato pa že razpravljajo o ponovni uvedbi dualnega sistema izobraževanja, kot je vajeniški sistem, tudi na višjih stopnjah in z več prakse v podjetjih. »Treba je spremeniti tudi ovrednotenje Slovencev, kaj je človeka vredno delo, doslej so si vsi želeli le na univerze, ko pa se pogovarjamo s podjetji, vidimo, da ti lahko poklic zagotavlja bolj zanesljivo delo in prijetnejše delovno okolje. Ljudi moramo bolj usmerjati v tehnične poklice in tudi tehnično izobraževanje.«