Tiskane izdaje
Tako kritično so o razmerah v živilskopredelovalni industriji razpravljali na okrogli mizi, ki jo je organizirala Slovenska tiskovna agencija, na kateri so se vsi strinjali, da se mora slovenska živilskopredelovalna industrija nujno povezovati, saj bo tako močnejša pri sklepanju pogodb s trgovci, predvsem pa bo tako lahko uspešnejša tudi na tujih trgih, kjer pa se bo treba nujno potruditi že za večjo prepoznavnost države.
Slovenski problem je, da živilska industrija še ni konsolidirana, »bili smo na dobri poti, tudi v mesni industriji, ko nam je število klavnic po državi uspelo zmanjšati na osem, pa smo zdaj spet pri 36, med katerimi so tudi takšne, ki nimajo nobenega zaposlenega, zakoljejo pa 20.000 goved,« je opozoril Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, in s tem izpostavil tudi problem sivega trga. Poočital je, da manjka dolgoročna vizija države, v katero smer bo šla panoga.
Minister Dejan Židan se je pohvalil s statističnimi podatki, ki kažejo na proizvodno rast, na povečevanje izvoza, ki dosega že 23 odstotkov skupne prodaje, s čimer je podvojeno povprečje izvoza živilske industrije v EU. A se strinja, da so pred panogo še veliki izzivi tudi v iskanju novih trgov, predvsem pa v sodelovanju v celotni verigi oziroma verigah preskrbe. Pri tem pa po njegovem postaja vedno bolj pomembna tudi prodaja na lokalnem trgu, na katerem se kažejo rezultati nagovarjanja potrošnikov, da išče lokalne proizvode.
Spremenjene
Da je povezovanje potrebno, se je strinjal tudi predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič, ki je poudaril, da trgovina danes ni prav nič profitabilna in da zaradi velike konkurence poteka oster boj za potrošnika, zato se tudi marže povsod po Evropi znižujejo. Medtem ko se je trgovina v zadnjih letih povezovala in je svoje nakupne navade spremenil tudi potrošnik, pa slovenska prehranska industrija stagnira že 15 let, je bil kritičen Balažič. Za nepoštene prakse pa je dejal, da jih ne razume kot nepoštene samo v trgovini, ampak tudi, ko gre za vsiljevanje določenega blaga neustrezne kakovosti potrošnikom po nepošteni ceni. Sicer pa, da v Mercatorju, ki proda za pol milijarde slovenskega blaga in ustvari dve tretjini prometa z izdelki slovenskega izvora, pričakujejo konkurenčnost teh izdelkov. »Dokler so te razlike majhne in predstavljajo le nekaj odstotkov v ponujeni ceni, še nekako gre, je pa problem, ko so te razlike v ceni večje.«
Prednost domačih izdelkov
Očitke, da je Mercator s prehodom v hrvaško lastništvo začel s svojih polic izrinjati blago slovenskega porekla, je Balažič zanikal in poudaril, da imajo na svojih policah še vedno največ slovenskega blaga, tako bo po njegovem tudi ostalo, ter dodal, da ima vsak pameten trgovec na policah tisto blago, ki ga potrošnik išče. S svojimi trditvami pa ni prepričal ministra Židana, ki tudi kot potrošnik opaža razliko v ponudbi na prodajnih policah Mercatorjeve trgovine.
Agrarni ekonomist Emil Erjavec pa je bil odkrito skeptičen do izjav o nekonkurenčnosti slovenskih ponudnikov hrane. »Pri večini surovin smo zelo konkurenčni. Svinjsko meso je en segment, kjer so posledice strukturnih sprememb v prašičereji v zadnjih 25 letih, ko je bil model prašičereje, kakršnega smo imeli, neustrezen. Ampak to je en sam primer. Nikoli ne smemo tako pavšalno ocenjevati, da je slovenska živilskopredelovalna industrija nekonkurenčna. Je pa problem, da ni konsolidirana, da je težava ekonomije obsega in da pogosto konkurira tudi s praksami, ki niso na isti kakovostni ravni. Ne moreš, recimo, pri mleku, ki je narejeno iz posnetega mleka v prahu, ali pa pri siru, ki je narejen iz posnetega mleka v prahu, konkurirati z našimi proizvodi, narejenimi iz svežega mleka.«
