Po mnenju Koprčanov, gre pri teh sklepih mestnega sveta za nevarno igro z razvojem (in denarjem) Luke Koper in je posledica nedavne odločitve ustavnega sodišča, ki je zavrglo zahtevo Kopra, da se pravičneje razdeli koncesnino med občini Koper in Ankaran. Prihodnji mesec bo Luka posredovala v javno razgrnitev načrte, po katerih bi za sto metrov podaljšali prvi (kontejnerski) pomol. Zanj namerava do leta 2020 investirati 235 milijonov evrov in namesto sedanje največje zmogljivosti pretovora 950.000 zabojnikov doseči kapaciteto 1,3 milijona zabojnikov. Koprska svetniki bodo pozvali ministrstvo, naj interventno spremeni predpise o delitvi koncesnine tako, da bi bila upoštevana okoljska obremenjenost posamezne občine in število prebivalcev. Predlagali so delitev okoljskih bremen med obe občini ter pozvali vlado in ministrstvo za infrastrukturo, da pripravita zakon, s katerim bi za dolgoročni razvoj pristanišča uredili odnose med državo, občinami in upravljalcem pristanišča.
Ministrstvo
Z ministrstva za infrastrukturo nismo prejeli natančnega odgovora, ali ima lokalna skupnost res to moč, da bi lahko ustavila razvojne projekte Luke Koper kljub sprejetemu DPN. »Če bomo od MO Koper prejeli uradno pobudo ali zahtevo za kakršnekoli spremembe državnega prostorskega načrta in programa razvoja pristanišča, bomo predlog skrbno proučili in pripravili odgovor. Opažamo, da zaradi nerešene problematike v zvezi z razdvojitvijo obeh občin nastajajo večji zastoji pri urejanju lastništva zemljišč na območju pristanišča in pri urejanju nujnih izboljšav sedanje navezanosti pristanišča na avtocestno omrežje, kar bi precej omililo prometne težave, še posebno ob vhodu v pristanišče v Kopru. Na ministrstvu pričakujemo, da bosta oba župana kmalu našla ustrezne rešitve za odpravo nesprejemljivih blokad pri poslovanju z nepremičninami na območju pristanišča,« so odgovorili z ministrstva, ki po odločbi ustavnega sodišča lahko spet preučuje pravne podlage za primernejšo delitve koncesnine. Niso nam pa jasno odgovorili, kdaj in kako bodo spreminjali sedanjo sporno uredbo o delitvi koncesnine. »MZI pričakuje korektno sodelovanje obeh občin pri iskanju rešitev za ureditev delitve koncesnine. Pričakuje pa tudi korektno sodelovanje pri postopkih, ki omogočajo hitro in uspešno gradnjo pristanišča.«
V Luki Koper so prepričani, da ne bo drastične blokade načrtov, saj sta višini koncesnine in NUSZ odvisni od poslovanja družbe, zato ne verjamejo, da bi občini ogrožali razvoj pristanišča. Raziskava javnega mnenja med najbližjimi prebivalci pristanišča kaže, da jih kar 70 odstotkov vprašanih podpira načrt podaljšanja prvega pomola.
Tržaški načrt: koprskemu pristanišču prevzeti
Mladen Jovičić iz Sindikata žerjavistov pristaniških delavcev je odgovoril, da so sklepi mestnega sveta posledica načrtnega zatiranja razvoja cele Slovenije, ki ga izvajajo izdajalci v parlamentu: »Luko namenoma spravljajo na kolena, z večkratnim nabijanjem cene drugega tira preprečujejo njegovo gradnjo, ne dovolijo gradnje železnice v Trst, s tovornjaki pa ne moremo voziti tovora,« je dejal Jovičić.
Medtem ko se v Sloveniji ukvarjajo z logistično sholastiko, je vodstvo dežele Furlanije - Julijske krajine minule dni izdalo soglasje za podaljšanje sedmega (kontejnerskega ) pomola v tržaškem pristanišču in to ravno tako za sto metrov. Tržaški pristaniški upravi ne bo treba izpeljati presoje vplivov na okolje. Tržaški načrt: koprskemu pristanišču prevzeti kontejnerski primat na Jadranu.