Tiskane izdaje
Digitalna transformacija poslovanja se ne more zgoditi čez noč. Gre za daljši proces, ki poslovanje postavi na nove temelje in opredeli nov način dela, dotika se vsakega zaposlenega. Matej Šošterič, direktor poslovanja v podjetju Comtrade, je prepričan, da se z njo ne izplača odlašati, saj ne bo prihranjena nikomur.
Danes veliko beremo in poslušamo o digitalni transformaciji poslovanja. Kako je ta videti skozi vaše oči?
Stvari se dogajajo veliko hitreje kot nekoč. Čas, ki preteče od ideje do njene uvedbe, še nikoli ni bil tako kratek. Tehnologija, ljudje, procesi in navade se nenehno ter vse hitreje spreminjajo. Logično vprašanje je, kako zasnovati poslovanje, da bo lahko učinkovito spremljalo ali celo narekovalo vse te spremembe.
Digitalna transformacija poslovanja je, preprosto povedano, preoblikovanje poslovanja z informacijskimi tehnologijami na način, ki podjetju omogoči, da se spopade s spremembami. Moje osebno mnenje je, da je to preoblikovanje nujno, da podjetja ostanejo relevantna na trgu. Brez tega bodo podjetja gotovo nazadovala in jih bo trg v nekem trenutku preprosto izločil ali pa bodo omejena na kakšno marginalno vlogo.
Digitalno transformacijo bi torej morala opraviti vsa podjetja ali vsaj večina njih. Pa so že začela to nalogo? Kakšne rezultate pričakujete na slovenskem trgu?
Transformacija je nuj(n)a za vsa podjetja, tudi tista, ki zdaj delujejo nedotakljiva. Trgi se odpirajo in prihaja konkurenca, ki prej ni obstajala in na trg bo verjetno prišla na nov ter inovativen način. Če se omejim na Slovenijo, lahko vidimo, da se preoblikovanje večinoma še ni začelo. Obstajajo pa tudi podjetja, ki se zavedajo potrebe po preoblikovanju in so ta proces že začela. Slovenski trg je v primerjavi z regijo objektivno majhen in zato nas določene inovativne stvari začasno izpustijo. Primer je Uber, ki že deluje v Zagrebu. To pomeni, da imajo slovenska podjetja mogoče nekoliko več časa za preoblikovanje, kot bi ga imela sicer. To se je seveda mogoče obrniti v poslovno priložnost. Ne vidim nobenega razloga, zakaj slovenska podjetja ne bi mogla razviti inovativne ponudbe, ki bi bila aktualna tudi v tujini.
Comtrade že dolgo ni več zgolj sistemski integrator, ampak tudi razvojno-tehnološki partner družb. Katerim vrstam podjetij pomagate uresničiti prehod na digitalno poslovanje?
Digitalna transformacija poslovanja je lahko precej generična, ne glede na domeno podjetja. Če pa hočemo digitalno transformacijo izvesti v celoti, je treba imeti veliko domenskega znanja. Veliko znanja premoremo na področjih, na katerih delujemo že več let, kot so finance, telekomunikacije, javna uprava, zdravstvo, igralništvo in logistika. Z ustrezno pomočjo seveda pokrijemo katerokoli področje.
V tokratni prilogi se posvečamo tudi IT-rešitvam v bančništvu. Kako so po vašem mnenju banke pripravljene na digitalno transformacijo?
Banke so v preteklem obdobju veliko vložile v informacijsko infrastrukturo in rešitve. Bančništva brez ustrezne informacijske podpore si zdaj ni več mogoče zamisliti. To pomeni, da imajo vse potrebne nastavke za digitalno transformacijo. Vsaka banka je prenovila svoje zaledne sisteme. Ne obstaja banka brez takšne ali drugačne rešitve za elektronsko bančništvo. Treba pa je narediti korak naprej v smislu dopolnitve manjkajočih tržnih poti, njihove povezave v celoto, ponujanja inovativnih storitev po vseh tržnih poteh, zmanjšanja pomena bančnega okenca itd.
Veliko zagonskih podjetij je skoraj čez noč postalo pomembnih v finančni industriji, ki vsak mesec dobi nove in inovativne storitve. Hkrati pa se zdijo banke še najmanj pripravljene na spremembe poslovnih modelov, ki sledijo. Kaj digitalna transformacija prinaša bankam in drugim finančnim ustanovam in kaj od njih zahteva?
To je seveda res. Niso pa samo zagonska podjetja tista, ki postajajo pomembna v finančni industriji, saj obstajajo tudi druga, zelo uveljavljena podjetja, ki so prav tako vstopila v finančno industrijo, kot so Apple, Google, Samsung, telekomunikacijski operaterji … Ti konkurenti že zelo načenjajo prihodke bankam. Bankam lahko celo nekoliko stopim v bran. Njihov izziv je seveda tudi močna regulacija, ki jo narekujejo različni regulatorji (centralna banka, ECB), ta v resnici močno zavira inovativnost. Banke morajo krmariti mimo najrazličnejših zakonov, pravil in omejitev, ki jih druga podjetja, vsaj na začetku, nimajo. Vse te omejitve predstavljajo resno, a ne tudi nepremagljivo oviro za inovativnost.
Na splošno pomeni digitalna transformacija predvsem osredotočenost na stranke (odlična uporabniška izkušnja, podpora vsem tržnim potem, redefinicija pomena bančnega okenca), platformo odprtih inovacij (odprtost za interne in eksterne ideje, sodelovanje informatike, marketinga in poslovnega dela) in večjo prilagodljivost organizacij (agilni razvoj, agilne rešitve, hitra implementacija kratkoročnih ciljev, implementacija dolgoročnih ciljev). Digitalna transformacija je zelo zahtevna, traja dlje in se je nikakor ne sme vzeti zlahka. Zahteva jasno vizijo in popolno predanost cilju.
Comtrade se v zadnjih letih veliko in zelo uspešno posveča tako imenovani »fintech« industriji. Ste mar tudi na ta račun morda najkompetentnejši partner pri digitalni transformaciji poslovanja bank?
Bili smo pionir pri razvoju rešitev za elektronsko bančništvo v tej regiji, saj smo prvo implementacijo izvedli že leta 1997 v banki SKB, tej pa so sledile številne druge banke. Zavedati se je treba, da je vsaka naša implementacija zgodba zase, saj gre za rešitev, ki je v celoti prilagojena potrebam in videzu posamezne banke. V več kot 18 letih razvoja digitalnih rešitev smo torej pridobili zelo veliko znanja iz finančnih tehnologij.
To pomeni, da smo verjetno resnično najbolj kompetenten partner za sodelovanje v digitalni transformaciji poslovanja bank, posebno če znanje o bankah dopolnimo z znanjem in izkušnjami z drugih področij znotraj podjetja Comtrade. V podjetju se nenehno dogaja razvoj novih, večinoma tudi zelo inovativnih rešitev, s katerimi vtiramo nove poti, postavljamo trende ali spreminjamo uporabniško izkušnjo. Pri vsaki stranki se želimo pozicionirati kot strateški partner, torej kot podjetje, ki prinese veliko več kot samo odlično izvedbo njenih idej.
Kako ocenjujete pripravljenost slovenskih bank na skorajšnje spremembe poslovnih modelov? Menite, da bodo slovenske banke na strani »zmagovalcev« digitalne poslovne revolucije?
Moram priznati, da sem zelo optimističen. Zakaj? Banke so v zadnjih letih veliko vložile v IT. To pomeni, da imajo, tehnično gledano, dobro izhodišče. Dodatno jih je kriza in z njo povezane težave v preteklem obdobju dobro pretresla, jih prevetrila in jih vrgla iz tako imenovanega stanja udobja. Zdaj se zavedajo, da dobri rezultati niso samoumevni, da se je treba za komitente zelo truditi in se jim prilagajati. Zavedajo se torej, da je nekaj treba narediti, nisem pa prepričan, da vedo, kaj vse postoriti in kako. Prav zato iščejo kakovostne strateške partnerje, ki bi jim pomagali na tej poti do zmagovalcev.
Kakšni so sicer vaši načrti pri rešitvah za finančno industrijo. Čemu namenjate največ pozornosti?
Za finančno industrijo smo razvili veliko rešitev, ki so vpete v naš sistem digitalnega bančništva. Vse rešitve zdaj nadgrajujemo v samostojne in odprte izdelke, ki jih lahko uporabimo kjerkoli in z njimi odgovorimo na točno določene potrebe finančnih ustanov. Hkrati pa razvijamo inovativne rešitve, ki na trgu v takšni obliki še ne obstajajo in bodo našim strankam zagotavljale konkurenčno prednost. Cilj digitalne transformacije poslovanja ni le zmožnost slediti spremembam, ampak, če je le mogoče, določati spremembe – cilj je torej postati tisti, ki določa tempo razvoja.
