Ni več ključno vprašanje, oblak da ali ne, ampak kako čim hitreje tja

Analitsko podjetje Gartner napoveduje, da bo do leta 2020 kar 80 odstotkov manjših podjetij poslovalo iz oblaka.

Objavljeno
10. februar 2017 18.58
Miran Varga
Miran Varga

Aleš Zajc, prokurist in regionalni direktor prodaje v podjetju Adacta, meni, da je uspešnost uvedbe oblačnih storitev uravnoteženost med vsebino storitev, učinkovitostjo procesov in ceno. Z njim smo se pogovarjali tudi o prehodu v oblak srednjih in velikih podjetjih, hibridnih rešitvah, digitalni preobrazbi in mobilnem poslovanju.

Podatki kažejo, da se za prenos poslovanja v računalniški oblak primarno odločajo predvsem manjša podjetja. A kamenček bo sprožil plaz. Analitsko podjetje Gartner napoveduje, da bo do leta 2020 kar 80 odstotkov manjših podjetij poslovalo iz oblaka. Za mala podjetja so prednosti oblaka seveda več kot očitne. Zbirka standardiziranih, preverjenih in cenovno dosegljivih poslovnih rešitev v oblaku je vsak dan večja in najem poslovnih rešitev kot storitve bo za taka podjetja dolgoročno edina logična izbira.

Kaj pa še ostane segmentu srednje velikih in velikih podjetij? Mar zanje oblak ni tako očitna izbira?

V preteklih letih so se pogovori o selitvi poslovanja srednjih in velikih podjetij v oblak pogosto osredotočali na vprašanja o varnosti ter dostopu do podatkov. V bistvu je šlo za osnovno vprašanje, ali v takšno tehnologijo verjamemo ali ne.

Seveda je obstajala verjetnost, da vse to ni bilo dovolj zrelo oziroma da bi različni lobiji tako ali drugače poskušali uveljaviti zaščito svojih interesov z omejevalno interpretacijo zakonodaje, zato je bila določena stopnja konservativnosti pričakovana. Zdaj pa je povsem jasno, da je uporaba storitev v oblaku veljavna alternativa, ki jo je treba proučiti in analizirati ob vsaki investicijski odločitvi, povezani z informacijsko tehnologijo. Osredotočamo se le še na vprašanje vsebine in cene storitev ter izvedljivosti prehoda v njihovo uporabo.

Če je oblačna rešitev primernejša oziroma ugodnejša, zadržkov navadno ni (več). Žal je tako preprost odločitveni scenarij v praksi prisoten le pri najemu platforme v oblaku (tako imenovani PaaS), kjer stranka storitvi lahko zelo hitro določi merljive kriterije. Srednje velika in velika podjetja ter različne organizacije pa se že od nekdaj spopadajo z izzivom prilagajanja lastnih procesov standardiziranim rešitvam, zato je najem poslovnih rešitev kot storitev iz oblaka (SaaS) nekoliko večji zalogaj.

Kaj omenjena podjetja lahko storijo, da bi si olajšala pot v oblak?

V bistvu so zelo veliko storili že ponudniki poslovnih rešitev kot storitev. Oblačne različice teh rešitev so močno napredovale v možnostih parametrizacije in povezljivosti prek standardiziranih integracijskih točk. Hkrati hitro raste ponudba različnih dodatnih aplikacij, namenskih aplikacij, kjer specializirani partnerji ponujajo dodatne rešitve in razširitve funkcionalnosti. Obstaja tudi več integracijskih orodij, ki omogočajo celovito podporo procesom. Ti uporabljajo dve ali celo več različnih spletnih storitev.

Prava pot je verjetno tista, kjer se namesto na čim več funkcionalnosti v eni rešitvi podjetje osredotoči na smiselno kombinacijo primernih poslovnih rešitev, ki so na voljo kot storitve. Še posebno če se standardne storitve lahko dopolnjujejo z različnimi dodatnimi aplikacijami, za katere obstajajo organizirani trgi, podobno kot pri mobilnih telefonih. Seveda je rešitve v oblaku mogoče povezovati tudi z lokalnimi rešitvami in s tem morda doseči ustrezno kombinacijo.

Z eno nogo v oblaku, z eno nogo na tleh, torej. Hibrid?

Tako je. Rešitve morajo biti osredotočene na poslovno vrednost, ne na tehnološke predpostavke. Hibridna okolja – tako vsaj ugotavlja vse več globalnih svetovalnih hiš in praks globalnih podjetij, ki tako poslujejo – so učinkovita in v nekaterih primerih tudi edina rešitev. Tudi za podjetja, ki si želijo izključno poslovanja v oblaku, to včasih, zaradi različnih vzrokov, ni v celoti mogoče ali smiselno. Logični pristop je torej kombinacija lokalne in oblačne postavitve. Nekatere poslovne rešitve, ki se tržijo kot storitev v oblaku, že same po sebi predvidevajo tudi možnost hibridne postavitve.

Kaj pa selitev IT-storitev v oblake pomeni za IT-oddelke v podjetjih? Kakšna bo njihova vloga?

Odvisno od tega, kakšna je bila njihova vloga do zdaj. Ker so bila slovenska podjetja večinoma (vsaj v realnem sektorju) le redkokdaj res povsem samozadostna pri vzdrževanju strojne in sistemske infrastrukture, menim, da je ta tema prevečkrat postavljena v ospredje. Morda zato, ker se sliši zelo dramatično, skoraj kot stavek »Stroji odžirajo delo ljudem«.

V resnici je to predvsem problem ponudnikov takšne opreme in z njo povezanih storitev. Trg se krči in seveda bodo morali nekateri poiskati nove priložnosti. IT v podjetjih ali kakorkoli se bo ta poslovna funkcija v prihodnosti že imenovala bo imel še naprej zelo pomembno vlogo, ki bo le nekoliko drugačna, mislim, da na koncu še pomembnejša.

Vse storitve v oblaku bo treba aktivno upravljati in še bolj bo treba obvladovati procese in uporabnike. Razlika bo le v tem, da bodo tudi drugi deležniki v podjetjih, predvsem menedžment, vse bolj prepoznavali drugačna merila uspešnosti te poslovne funkcije. Namesto z delovanjem aplikacij se bo uspešnost merila z ravnotežjem med vsebino storitve, smiselno postavljenimi poslovnimi procesi in njihovo učinkovitostjo ter ceno uporabljenih storitev.

Poslovanje v oblaku podjetjem že zdaj pomaga privarčevati denar in čas. Kolikšen vpliv pa ima na njihovo poslovanje v prihodnosti?

Gotovo se način, kako podjetja poslujemo, spreminja. Vsi govorimo o digitalni preobrazbi, mobilnem poslovanju, dostopu do podatkov od kjerkoli in kadarkoli ter podobno. Oblačne poslovne rešitve imajo pri sledenju spremembam gotovo prednost – vedno je na voljo aktualna različica, ponudniki spletnih storitev pa se lahko hitreje odzovejo na potrebe trga.

Menim, da je za slovensko gospodarstvo možnost uporabe poslovnih rešitev kot storitve v oblaku še pomembnejše kot v nekaterih večjih ekonomijah. Oblačni pristop je proizvajalce prisilil, da so svoje rešitve nadgradili tako, da je njihov najem mogoč s čim manjšim vstopnim stroškom.

Tako lahko tudi podjetja iz Slovenije, ki v svetovnem merilu navadno nastopajo predvsem v tržnih nišah, za razumno ceno dostopajo do (poslovnih) informacijskih rešitev ali bolje storitev, ki so bile prej zaradi kompleksne in posledično predrage postavitve dostopne samo večjim igralcem na trgu. To gotovo pomeni novo razvojno priložnost, ki bi jo bilo treba predvsem v določenih industrijah izkoristiti.