Ni več možnosti za proizvodnjo v Peku

Delo bo izgubilo 156 zaposlenih, od tega jih je približno 50 zaposlenih v Pekovih prodajalnah.

Objavljeno
22. januar 2016 18.17
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Tržič - Stečajna upraviteljica tržiškega Peka Tadeja Tamše je danes obiskala to obutveno podjetje in ugotovila, da možnosti za nadaljevanje proizvodnje v okviru stečajnega postopka ni. Večini zaposlenih bodo naslednji teden vročili odpovedi, kakšne so možnosti za morebitno prodajo podjetja, pa zaenkrat še težko ocenjuje.

Tamšetova je danes opravila pogovore z vodstvom podjetja, predstavniki sindikata in delavci. Naredili so tudi splošen pregled podjetja in preučili možnosti za nadaljevanje poslovanja v okviru stečajnega postopka.» Ugotovili smo, da to ne bo izvedljivo,« je povedala za STA.

V naslednjih dneh bodo izvajali aktivnosti za končanje nujnih poslov, večini zaposlenih pa bodo predvidoma naslednji teden vročili odpovedi pogodb o zaposlitvi. Nekaj poslovalnic po Sloveniji bo določen čas še odprtih, vendar bodo poskušali odprodajo zalog čim bolj pospešiti, trgovine pa čim prej zapreti. Vsaka namreč povzroča dodatne stroške, je pojasnila Tamšetova.

Še prezgodaj govoriti o prodaji

O tem, kakšne so možnosti za prodajo podjetja kot poslovne celote, je po njenih besedah še prehitro govoriti. »Glede na to, da je Peko uveljavljena blagovna znamka, se bodo zagotovo iskale možnosti za to, da bi se podjetje prodalo kot poslovna celota, vendar je o tem v tej fazi še težko govoriti,« je dejala. Veliko bo odvisno tudi od tega, ali se bo kdo zanimal za nakup.

Kranjsko okrožno sodišče je na podlagi predloga uprave v četrtek začelo stečajni postopek Peka. To je bilo praktično neizbežno, potem ko so banke zavrnile načrt poslovnega in finančnega prestrukturiranja, državni lastniki pa niso podprli potrebne 4,4-milijonske dokapitalizacije za preživetje in preoblikovanje podjetja.

Proizvodnja v podjetju je bila zaradi likvidnostnih težav in pomanjkanja materiala motena že več let, v zadnjih mesecih pa so delavci delali le po nekaj dni, da so po sprotnem zagotavljanju materiala izpolnili posamezna naročila.

Delo bo izgubilo 156 zaposlenih, od tega jih je približno 50 zaposlenih v Pekovih prodajalnah, še več pa v Pekovih hčerinskih podjetjih, kot je PGP.

Večina zaposlenih s slabimi možnostmi zaposlitve

Kot pravi predsednica Pekovega sindikata Sandra Lang, bodo delavci največje žrtve stečaja. Velika večina zaposlenih bo namreč ostala pri odprti brezposelnosti, saj so zaposlitvene možnosti za delavce, ki so v povprečju stari okoli 50 let in usposobljeni za delo v čevljarski industriji, na Gorenjskem izjemno majhne, je opozorila.

Predsednik nadzornega sveta Peka Andrej Šušteršič je sicer prepričan, da podjetje ima zdravo jedro, zato upa, da se bo v stečajnem postopku našel kdo, ki bi znova oživil blagovno znamko in del proizvodnje.

Na zavodu za zaposlovanje so za STA povedali, da so se predstavniki njihove območne službe v Kranju že konec minulega leta srečali z vodstvom Peka, ki jih je seznanilo z možnostjo stečaja.

Glede na strukturo zaposlenih v podjetju - približno 60 jih dela v proizvodnji - poudarjajo, da je njihova izobrazba dokaj nizka, stari pa so med 45 in 50 let. Prostih delovnih mest v Tržiču skoraj ni, so pa možnosti za zaposlitev v predelovalnih dejavnostih na ostalem območju Gorenjske, zato delavcem svetujejo, da že zdaj iščejo druge priložnosti. Za ostale delavce, ki so zaposleni v trgovinah, skladišču in razvoju, je možnosti za zaposlitev več.

Zavod v primeru stečaja za delavce običajno organizira srečanje na dan vročitve odpovedi, na katerem jim predstavijo informacije o postopku prijave, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz prijave, seznanijo jih tudi s pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, z razmerami na trgu dela in s trenutnimi možnostmi zaposlitve.

Ko se bodo delavci prijavljali v evidenco zavoda, bodo z vsakim takoj izdelal zaposlitveni načrt, v katerega so zajete vse kompetence, ki jih ima delavec. Na podlagi tega skupaj z iskalcem zaposlitve določijo zaposlitvene cilje, ki so osnova za napotitev na prosta delovna mesta.

Vse prijavljene osebe bodo v najkrajšem možnem času vključili v tri različne kratke modularne delavnice, s pomočjo katerih krepijo veščine iskanja zaposlitve in jih seznanjajo z aktualnimi razmerami na trgu dela.