NKBM izgubila še drugo tožbo

Maribor − Kot smo izvedeli neuradno, bo ta sodni postopek NKBM stal malo več kot 200.000 evrov, kolikor jih mora banka plačati za stroške sodišču in odvetnikom toženih − če bo sodba pravnomočna.

V NKBM naše informacije niso neposredno ne potrdili ne zanikali. »Sodba delovnega sodišča še ni pravnomočna. Zato ni mogoče prejudicirati končnega izida ali razkrivati podrobnosti o pravnih postopkih. Poudarjamo pa, da bomo na podlagi pravne presoje uporabili razpoložljiva pravna sredstva v okviru zakonskih rokov in pozitivne zakonodaje.«

Gre za drugo tožbo pred delovnim sodiščem proti nekdanjim zaposlenim, ki jo je NKBM izgubila. Pred dvema tednoma je delovno sodišče zavrnilo tožbo NKBM proti šestim nekdanjim zaposlenim, Alojzu Jarcu, Simonu Hvalcu, Kseniji Mrevlje, Petru Budini, Danieli Atelšek in Aniti Okretič, o katerih je banka trdila, da so ji pri podeljevanju kreditov povzročili za 11,5 milijona evrov škode. Takrat je sodišče NKBM naložilo plačilo skupaj 534.000 evrov stroškov.

Odvetnica nekdanjega predsednika uprave Matjaža Kovačiča Simona Preininger je prejšnji teden povedala, da banka od svojih nekdanjih zaposlenih in od nekdanjih članov uprave, Kovačiča in Manje Skernišak, zahteva odškodnino v skupaj štirih ločenih postopkih, ki pa se tičejo istih petih spornih poslov kreditiranja Pom Investa, Celjske borzne hiše, Centra Naložb, Gradisa Celje in Stavbarja gradnje. Uprava je tožena za celotni znesek 23,1 milijona evrov z eno tožbo, nekdanji delavci pa imajo ta znesek razdeljen na tri tožbe. Nekdanje zaposlene NKBM toži zato, ker so se tako odločili (glasovali za odobritev teh petih poslov), upravo pa zato, ker jih ni nadzirala oziroma takšnih odločitev preprečila, je za Delo sporočila odvetnica Preiningerjeva.

Dve tožbi proti nekdanjim zaposlenim od treh je NKBM torej na prvi stopnji izgubila. V tožbi proti Kovačiču in Skernišakovi je banka uspešnejša, saj je okrožno sodišče v vmesni sodbi odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen. Nobena sodba še ni pravnomočna. Vse tožbe je NKBM sprožila v času, ko jo je vodil Aleš Hauc, že takrat pa so se postavljala vprašanja, kakšne koristi bo od tega imela banka oziroma ali ne bo z velikimi sodnimi stroški na koncu le na izgubi. Podobno menijo tudi nekateri zaposleni, ki so prepričani, da gre pri pregonu nekdanjih zaposlenih za populistični proces v škodo banke.