Tiskane izdaje
Ljubljana – Policija in tožilci velik del nepravilnosti preiskujejo v državni banki NLB. V tej banki pojasnjujejo, da je bil »levji delež« slabih kreditnih naložb sprejet pred letom 2009, ko je banko vodil Marjan Kramar, nadzorni svet pa sta vodila Žiga Lavrič in za njim Igor Marinšek.
V NLB pojasnjujejo, da gre največji del slabih naložb pripisati kreditnim in garancijskim poslom izpred leta 2009. Izpostavljenost do 200 podjetij z največ slabimi krediti pomeni več kot 80 odstotkov vsega obsega slabih kreditov banke. V NLB tako zdaj ugotavljajo, da so bruto slabe terjatve konec septembra letos že dosegle tri milijarde evrov, rezervacije zanje pa 1,45 milijarde evrov – oboje znaša skoraj dvakrat več kot konec leta 2011.
Slabi posli NLB so se torej večinoma sklepali v času Marjana Kramarja, v upravi pa so med drugim sedeli Matej Narat, Alojz Jamnik in Andrej Hazabent. Pri tem omenimo vlogo njihovih nadzornikov, ki so za svoje delo odgovorni s svojim premoženjem. Doslej še noben od bančnih nadzornikov ni odgovarjal za slabo nadziranje.
Grehi in slabi posli iz preteklosti so tako padli na poznejše uprave NLB. Ker so številni krediti izgubljeni, morajo v banki pripraviti visoke oslabitve in rezervacije, zaradi česar banka ustvarja visoko izgubo.
Preiskave tudi v drugih bankah
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je ob predstavitvi vmesnega poročila o poteku preiskave v bančnem sektorju pojasnil, da so vsi zelo zainteresirani, da se zadeve na tem področju razčistijo, ker se bliža čas, ko bo Slovenija izvedela, koliko denarja bo treba nameniti državnim bankam zaradi primanjkljaja, ki je nastala zaradi napak ali celo morebitnih kaznivih dejanj.
Gospodarski kriminal in pregon korupcije so med prioritetami policije, je poudaril, prioriteta pa je predvsem v razkrivanju kriminala v bančnem sektorju.
Preiskava v tem delu se je začela že leta 2011 v Hypo Alpe-Adria Bank, v NLB, NKBM, Gorenjski banki, Factor banka in Probanki pa šele jeseni 2012. Glavni sprožilec povečane aktivnosti policije in tožilstva sta bili poročili o skrbnem pregledu NLB (julij 2012) in poročilo Banke Slovenije o stanju v bančnem sistemu. Oblikovali so specializirane preiskovalne skupine, v katerih sodelujejo Nacionalni preiskovalni urad (NPU), tožilci, Komisija za preprečevanje korupcije, Urad RS za preprečevanje pranja denarja.
Virant je razkril, da so pri dosedanjem poteku preiskave ugotovili za 346 milijonov evrov škode, od tega so podali ovadbe za 70 milijonov evrov nepravilnosti (47 milijonov Hypo banka, 23 milijonov evrov druge banke). Policija je doslej podala 37 ovadb zaradi nepravilnosti v bančnem sistemu.
»Gre za zelo velike številke, a po moji oceni se je klopčič šele začel razpletati in bodo na koncu številke o ocenjeni višini oškodovanj precej večje, še posebno takrat, ko bodo odpravljene ovire, s katerimi se spopadajo preiskovalci,« je dejal Virant.
Minister za notranje zadeve je napovedal, da bo predlagal spremembo 215. člena zakona o bančništvu, kar bi omogočilo, da bančna tajnost ne bi veljala, ko bi šlo za izročanje dokumentacije policiji, tožilstvu in sodiščem. Notranji minister je izrekel vse čestitke za doslej opravljeno delo. »Policija ima mojo podporo in zeleno luč, zlasti NPU za nove zaposlitve. Trenutno je v postopku pet zaposlitev na področju računalniške forenzike,« je dejal Virant.
Minister se bo tudi zavzel, da bi v postopku prenosa slabih kreditov na slabo banko postale vse kreditne mape javno dostopne, da bi javnost lahko izvedela, kakšni krediti so to bili, kako so bili zavarovani in kdo je o njih odločal. Virant je dejal tudi, da je veliko kaznivih dejanj povezanih s podeljevanjem kreditov, kar da je potekalo prek političnih omrežij. Poudaril je, da je vlada odločena to prakso prekiniti in da v prihodnje, tudi ko bo šlo za kazenske ovadbe, ne bo več svetih krav.
Bančne trdnjave
»Znotraj bančne trdnjave NLB so še vedno ljudje, ki jim ni v interesu, da se zadeve čim prej raziščejo. To je namig lastniku, da preveri, kdo je imel kakšne kreditne pogodbe, ker je jasno, da je škoda nastala,« je opozoril okrožni državni tožilec Joža Kozina. Oškodovana banka in lastnik bi morala narediti veliko več. »Če banka ob 3500 zaposlenih ni sposobna zaznati zlorab, kaj šele jih preprečiti, je to šokantno spoznanje.
Če oškodovanec ne pripozna škode, potem se tožilec lahko postavi na glavo.« Pri tem je Kozina navedel primer, ko je komitent v zavarovanje kredita dal umetniško sliko, ki je bila izključno za potrebe zavarovanja ocenjena na osem milijonov evrov. »Ko so preiskovalci sliko zasegli, se je izkazalo, da gre za ničvreden ponaredek. Bančni uslužbenec bi njeno vrednost sicer lahko preveril v Narodni galeriji, ki je v neposredni bližini.« In še: banke so posojila odobravale fizičnim osebam pod strogimi pogoji, kar ni veljalo za različne depoje, o katerih so preiskovalci prvič slišali. »Potem se je izkazalo, da gre za podaljšane roke različnih večjih družb, ki pri bankah sicer ne bi mogle dobiti novih kreditov,« je ponazoril Kozina.
NLB je na Specializirano državno tožilstvo RS (SDT) sicer naznanil osem sumov kaznivih dejanj, ne da bi napisal, kdo so osumljene osebe, čeprav jih poznajo, brez dokumentacije, saj se banka neupravičeno sklicuje na bančno tajnost, je opozoril vodja SDT Harij Furlan. »Ravnanje banke je nesprejemljivo, saj banka sama naznani kaznivo dejanje, ker je tudi banka sama oškodovanka. Dokumentacijo potem pridobivamo z odredbami preiskovalnega sodnika – kar je zaradi odsotnosti dokumentacije težko in zamudno,« je razmere opisal Furlan.
