NLB čisti po Balkanu

Ljubljana – NLB je lani portfelj nedonosnih terjatev zmanjšala za pol milijarde evrov, a ambicije so bile še večja. Paketni prodaji terjatev do podjetij in fizičnih oseb naj bi sledila še prodaja terjatev do komitentov s Hrvaške. A banka je posel po neuradnih informacijah ustavila.

NLB je oktobra 2015 javnost obvestila, da bo skupaj z nekaterimi družbami v skupini prodala za 800 milijonov evrov nedonosnih terjatev. Pozneje so končni znesek terjatev, predvidenih za prodajo, znižali na 650 do 670 milijonov evrov, a tudi to napoved so uresničili le delno. Potem ko je NLB junija lani ameriškemu skladu Pine River Capital prodala za slabih 400 milijonov evrov nedonosnih terjatev do malih in srednje velikih podjetij ter švicarski družbi DDM Holding za okoli sto milijonov evrov nedonosnih terjatev do fizičnih oseb, je bilo mogoče pričakovati še prodajo paketa nedonosnih terjatev do komitentov s Hrvaške. Spomnimo, da se je v javnosti pojavljalo tudi ime kupca, in sicer češke družbe APS Holding. Da so pogajanja za tretji paket zahtevnejša, ker so bili sami zelo uspešni pri izterjavi in so se parametri transakcije spremenili, je že lani pojasnjeval tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

A v NLB naj bi od prodaje tretjega paketa terjatev po neuradnih informacijah pozneje odstopili. So se pa v NLB medtem menda lotili prodaje nedonosnih terjatev v Srbiji, kjer, kot pojasnjujejo naši sogovorniki, poteka revizija portfelja.

V banki na vprašanja o načrtih s prodajo problematičnih terjatev ne odgovarjajo. Ponovili so le to, da bo prodaja odvisna od razmer na trgu, razkrili pa niso niti tega, kolikšen je obseg nedonosnih terjatev do komitentov na Hrvaškem in kolikšen je obseg slabih posojil v Srbiji. Po zadnjih podatkih je imela Skupina NLB konec septembra lani za 1,39 milijarde evrov bruto slabih posojil, od tega za 757 milijonov evrov v matični NLB.

Nadzor slabih posojil letos prioriteta SSM

V slovenskem bančnem sistemu je po zadnjih podatkih še vedno za več kot dve milijardi evrov slabih posojil, pri poravnavi katerih komitenti zamujajo več kot tri mesece, po širši definiciji Evropske bančne agencije (Eba) je teh celo za 3,7 milijarde evrov ali malo več kot devet odstotkov. Vendar Eba spremlja hkrati tudi podatke zgolj za sistemsko pomembne banke, kjer pa je delež za Slovenijo precej višji in dosega več kot 16 odstotkov, medtem ko je v Uniji ta povprečno 5,4-odstotni. V NLB je delež slabih posojil po definiciji Ebe po zadnjih podatkih 10,8 odstotka.

A zadnji podatek Ebe postavlja slovenski bančni sistem v družbo Italije in Portugalske (z več kot 40-odstotnim deležem nedonosnih terjatev izstopata Grčija in Ciper) in temu primerna je tudi pozornost, ki jo slovenskim bankam namenjajo nadzorne institucije.

Nadzor nedonosnih terjatev bo letos (poleg poslovnega modela in dobičkonosnosti ter upravljanja s tveganji) tudi prednostna naloga Enotnega mehanizma nadzora (SSM), s katerim ECB nadzira sistemsko pomembne banke iz posamezne države. Pri tem bodo, kot navajajo, podpirali tudi združene nadzorniške skupine, ki so imenovane za vsako sistemsko pomembno banko. Te vodijo koordinatorji iz Evropske centralne banke (ECB), na nacionalni ravni pa koordinira delo skupine predstavnik Banke Slovenije. Ta je od bank že pred časom zahtevala pripravo strategije upravljanja nedonosnih terjatev, hkrati pa še triletne operativne načrte zniževanja njihovega obsega. V centralni banki pravijo, da banke izpolnjujejo zahteve po zniževanju nedonosnih terjatev v pričakovanih rokih.

V Abanki za 300 milijonov evrov slabih posojil

Izkušnje NLB s paketno prodajo nedonosnih terjatev in predvsem visokimi, okoli 80-odstotnimi diskonti, v katere naj bi banka po neuradnih podatkih pri tem privolila, pa od paketne prodaje menda odvračajo nekatere druge banke. Paketno prodajo je že lani, spomnimo, ustavila Nova KBM, kjer so ocenili, da so sposobni sami iztržiti več. Vsaj za zdaj nič ne kaže, da bi se paketne prodaje terjatev lotili v Abanki, ki ima v svojih bilancah še vedno za 300 milijonov evrov slabih posojil. V banki načrtov z nedonosnimi posojili sicer ne razkrivajo in pravijo le, da upravljajo slaba posojila s skrbnostjo dobrega gospodarja, pri tem pa uporabljajo vse metode, ki jih predvideva stroka in sledi smernicam ECB. »To vključuje tudi prodaje terjatev, ki pa pomenijo le eno izmed metod upravljanja nedonosnih terjatev,« pojasnjujejo v Abanki.

To naj bi država še letos, kot je znano, začela prodajati, ali so Abanki že dali navodila za pripravo na prodajo, v Slovenskem državnem holdingu (SDH) ne razkrivajo. So pa v upravljavcu državnega premoženja pojasnili, da je »vsekakor treba čas do začetka postopka izkoristiti za čim boljšo pripravljenost banke na prodajni postopek«. V SDH pojasnjujejo, da uvrstitev Abanke na seznam za prodajo ne pomeni nujno tudi njene prodaje, imajo pa soglasje za začetek pripravljalnih dejanj. Teh še niso začeli, kar pa glede na načrte s prodajo NLB verjetno tudi ni presenetljivo. Znano je, da mora država Abanko skladno z zavezami evropski komisiji, danimi ob državni dokapitalizaciji leta 2013, prodati šele leta 2019.