Tiskane izdaje
Krško – 115 upnikov, 14 milijonov evrov dolga, veliko število izigranih delavcev, nekdanji direktor Okippa Karel Očkerl na sodišču zaradi goljufije, prazna stečajna malha ... To je kratek povzetek stanja nekdanjega podjetja, ki je zaposlovalo 80 ljudi.
Na dražbi v Krškem bodo 27. februarja skušali prodati nepremičnine družbe Okipp, ki jih na prvi dražbi za izklicno ceno 350 tisoč evrov ni hotel kupiti nihče. Zdaj bo cena še nižja, izkupiček pa bodo namenili za poplačilo upnikov. Teh je veliko, prav tako terjatev, denarja v stečajni masi pa ni. Po besedah stečajne upraviteljice Darje Seme je bilo že v začetku stečaja 13 milijonov evrov stečajne izgube, ki se je zaradi prerekanja nekaterih terjatev zmanjšala za šest milijonov. Med upniki je tudi Karel Očkerl, ki je prijavil dobrih pet milijonov terjatev. Zaradi velikega razkoraka med terjatvami in denarjem v stečajni masi bodo poplačani le ločitveni upniki, in sicer v višini 10 odstotkov. »Prednostni in navadni upniki ne bodo dobili nič,« je dejala Semetova.
Upnik tudi banka
Nova Ljubljanska banka je družbi Okipp odobrila dvanajst posojil, vrednih skoraj štiri milijone evrov. A že leta 2008 je banka Okipp uvrstila med problematične naložbe in začela podrobneje spremljati njeno dejavnost. »Intenzivno smo delali na tem, da bi naložbo Okipp dobili nazaj s čim manj izgube,« je povedal tedanji direktor sektorja za problematične naložbe pri NLB. V interesu jim je bilo, da podjetje dela in posluje čim bolje, saj bi le tako lahko poplačalo posojila.
Po mnenju bančnika so imeli v Okippu znanje, izkušnje in reference, bi pa Očkerl potreboval pomoč pri marketingu in financah. Veliko je bilo govora tudi o dokapitalizaciji podjetja, saj je to ves čas obljubljala romunska družba Vulkan, a so bili na banki, kjer so dokapitalizacijo tudi zahtevali, ves čas skeptični, če se bo to res zgodilo. V obdobju, ko je bil Okipp obravnavan kot problematična naložba, pa je direktor še vedno hodil na banko po nova posojila.
Z enim naj bi posodobil proizvodnjo tako, da bi lahko asfaltne baze, ki jih je izdelovala družba, sestavljali in testirali kar v Krškem in takoj odpravili morebitne pomanjkljivosti. Z zadnjim posojilom v višini 35 tisoč evrov pa naj bi delavcem izplačali plače. Okipp sicer delavcem dolguje 130 tisoč evrov za plače in regrese, poleg tega pa je nekatere spravil dobesedno v bankrot. Od plač jim je trgal posojila, ki so jih najeli, a je ta denar poniknil neznano kam. Ko je NLB ugotovila, da Okippu ni več pomoči, je sprožila stečajni postopek ter izvršbo na nepremičnine.
Direktor goljufal
Karel Očkerl se zdaj na sodišču zagovarja zaradi domnevne goljufije, saj si je od podjetnika Boštjana Senice s Senovega sposodil deset delavcev. Očkerl naj bi vedel, da delavcev ne bo mogel poplačati, saj že za plače svojih ni imel denarja. Sposojeni delavci so v Okippu delali štiri mesece, zgradili asfaltno bazo in jo montirali v Varaždinu, plačila 18 tisoč evrov pa ni bilo. V Okippu so se zgovarjali na neplačilo Rusov, za katere so takrat delali večino asfaltnih baz. Čeprav naj bi Rusi dolgovali krškemu podjetju na sto tisoče evrov, Krčani denarja nikoli niso poskusili izterjati po sodni poti.
