Tiskane izdaje
Ljubljana – Nova Ljubljanska banka je lani ustvarila 305 milijonov evrov izgube po obdavčitvi, Skupina NLB pa za 273,5 milijona evrov. Bilančna vsota banke se je v primerjavi s koncem leta 2011 znižala za kar 11 odstotkov in je konec leta 2012 znašala manj kot 11,5 milijarde evrov.
Izkazana lanska izguba NLB je za 71,7 milijona evrov večja kot leta 2011 in je predvsem posledica visokih slabitev in rezervacij. Pred rezervacijami in oslabitvami je NLB dosegla pozitiven rezultat v višini 318,4 milijona evrov, kar je za 130,2 milijona evrov več kot leta 2011, predvsem zaradi enkratnih učinkov predčasnih odkupov kapitalskih instrumentov. Predsednik uprave Janko Medja je danes novinarjem povedal, da tudi za letos še ne pričakuje dobička.
Kapitalska ustreznost NLB je konec leta znašala 8,7 odstotka, kar je pod mejo, ki jo je določila evropska bančna nadzornica EBA, in NLB bo po mnenju uprave še letos potrebovala dokapitalizacijo v znesku približno 400 milijonov evrov. Vzrok: »Z dokapitalizacijo moramo pokriti vrzel v rezervacijah iz poslov, ki so nastali pred letom 2009. Brez tega bo banko težko prestrukturirati v uspešno finančno institucijo,« je poudaril Medja. To bo moralo potekati hkrati z načrtom prestrukturiranja, ki je narejen za evropsko komisijo, in komisija bo banko nadzirala pri prestrukturiranju ter ravnanju s kapitalom.
V NLB so prvega februarja ustanovili interno slabo banko, ki se uradno imenuje področje za nestrateške dejavnosti in naložbe. V posebni ekipi, ki bo skrbela za približno dve milijardi evrov slabih in nestrateških naložb, bo približno 50 zaposlenih, večji del slabih terjatev pa bi pozneje lahko prenesli na državno slabo banko, je pojasnil predsednik uprave NLB.
Medja in novi član uprave Nima Motazed sta se izognila novinarskim vprašanjem o najemu njunih službenih avtomobilov znamke Audi A6, in sicer s pojasnilom, da se jima tega ne zdi primerno komentirati.
NLB z veliko izgubo in novo dokapitalizacijo
NLB bo letos potrebovala dokapitalizacijo zaradi vrzeli, ki so jo večinoma povzročila slaba posojila pred letom 2009, namenjena predvsem za financiranje gradbincev in finančnih holdingov, je povedal Medja in napovedal, da bo banka tudi letos poslovala z izgubo.
Medja je kot razlog za slabe terjatve navedel še dejstvo, da je »šla ta banka v letih 2004–2010 v zelo veliko ekspanzijo po drugih državah in tudi tam so nastale kar velike izgube«. NLB ima zaradi močno povečanih slabitev in rezervacij na ravni skupine in matične banke čedalje večjo izgubo – lani je v matični banki po obdavčitvi znašala 305 milijonov evrov –, hkrati pa je čedalje bolj v lasti države. Uprava NLB je danes na spletni strani ljubljanske borze objavila pričakovano informacijo o povečanju osnovnega kapitala banke zaradi bližnje konverzije lanskega hibridnega posojila v višini 320 milijonov evrov v delnice. Z zamenjavo državnih obveznic CoCo v delnice, ki jo je potrdil prejšnji nadzorni svet, in z odhodom KBC se delež države v NLB povečuje na skoraj 90 odstotkov.
Na vprašanje Dela, ali se je že sestal s finančnim ministrom (ki predstavlja državo kot večinsko lastnico) Janezom Janšo, je Medja pojasnil, da še ne, potrdil pa je srečanje z enim od državnih sekretarjev z MF.
NLB zdaj proaktivno sodeluje pri sto zahtevnih prestrukturiranjih podjetij z več kot sto tisoč zaposlenimi, je pojasnil član uprave Blaž Brodnjak. Novo vodstvo NLB je pripravilo ukrepe na 15 področjih, ključne spremembe pa hočejo izvesti do konca tega leta, »da bi leta 2014 lahko zadihali s polnimi pljuči«. Ta mesec so ustanovili interno slabo banko, v kateri se bo približno 50 zaposlenih ukvarjalo s približno dvema milijardama evrov nestrateških naložb. Gre za delnice in lastniške deleže, posojila, od katerih je okoli tri četrtine problematičnih, in za članice skupine, ki jih NLB hoče odprodati.
Velike kadrovske vrzeli
V NLB po nedavnem odstopu člana uprave Guya Snoeksa iz KBC zdaj iščejo novega člana uprave za upravljanje tveganj, poleg tega pa tudi »strokovnjaka z mednarodnimi izkušnjami, znanjem in pravo energijo«, ki bi v upravi pokril poslovanja s prebivalstvom in zasebnega bančništva. Prav tako v banki zdaj sploh nimajo posebnega člana uprave za finance. »Ta hip sam pokrivam to področje, zato je moj obseg odgovornosti prevelik, da bi se lahko čisto dobro posvečal vsem stvarem. Zato tudi za to iščemo pomoč oziroma člana uprave ali pa si bomo pomagali s pomočniki uprave,« je povedal Janko Medja. »Pomočnik uprave za korporativno upravljanje in pomočnik uprave za preprečevanje zlorab in prevar sta dve ključni funkciji, o katerih intenzivno razmišljamo,« je pojasnil Medja. V banki, ki ima samo v Sloveniji 3500 ljudi, je vsaj dvesto takih, ki jim bomo morali reči ključni kadri – in teh 200 moraš plačati ne manj, ampak več, je še dodal.
