NLB: Možnosti za obstoj Primorja so se bistveno zmanjšale

Banke so zahtevale udeležbo drugih deležnikov, a do nje ni prišlo. Uprava Primorja za težak finančni položaj krivi prejšnje vodstvo.

tor, 17.04.2012, 18:37; spremenjen: 21:15

Ljubljana - Zaradi nezainteresiranosti ali nezmožnosti nebančnih upnikov za sodelovanje pri sanaciji Primorja, pa tudi dejstva, da uprava ni razglasila prisilne poravnave, so se možnosti za obstoj Primorja bistveno zmanjšale, pravijo v NLB. Ob tem dodajajo, da so bile banke v sanacijo Primorja pripravljene vložiti 55 milijonov evrov, od tega polovico NLB, poroča STA.

Kot so nocoj sporočili iz Nove Ljubljanske banke (NLB), so banke zahtevale tudi udeležbo drugih deležnikov, zlasti nebančnih upnikov, in to v deležu, ki je primeren njihovi udeležbi v podjetju, vendar do tega ni prišlo. Banke so tudi pričakovale, da bodo do javne dražbe delnic Primorja 6. aprila sprejeti ukrepi za sanacijo družbe, kot so odločitev za prisilno poravnavo, odziv nebančnih upnikov ter (ne)udeležba države v dokapitalizaciji podjetja, zato razlastitve lastnikov Primorja niso izvedle, poudarjajo v NLB.

Nov upravni odbor je bil ob prihodu v Primorje oktobra lani soočen z težkimi razmerami v družbi. Banke, med njimi tudi NLB, so sanacijo Primorja vzele zelo resno in v njej ves čas aktivno sodelovale. Že v usklajevanje oz. oblikovanje sanacijskega programa Primorja so v NLB, kar velja tudi za druge banke, vložili veliko energije in aktivnosti. Že v tej fazi so v NLB poudarjali, da bo za uspešno sanacijo Primorja pomembno aktivno sodelovanje vseh deležnikov, ne le bank upnic. To stališče in resnost namena je bilo razvidno tudi iz ponudbe finančnih ukrepov, ki so jo oblikovale banke, menijo v NLB.

Za težak položaj krivo prejšnje vodstvo

Uprava Primorja v odstopu za težak finančni položaj ajdovskega gradbinca krivi prejšnje poslovodstvo in z njim povezano oz. pridobljeno lastništvo. Kljub jasno in javno izraženemu nasprotovanju in grožnjam lastnikov je zato sprožila postopek posebne revizije za posle v vrednosti od 17 do 23 milijonov evrov, poroča STA.

Uprava Primorja v odstopu meni, da obstaja sum povzročitve oškodovanja družbe. »Tudi zato je uprava ves čas zahtevala od bank upnic prevzem lastništva preko nakupa zaseženih delnic,« so v sporočilu za javnost zapisali v Primorju. Revizijske aktivnosti s pregledom poslovanja se sicer začenjajo v tem tednu.

»Zakaj banke niso izvedle razlastitve na dražbi 6. aprila, čeprav so pred tem ustanovile družbo, ki naj bi ta prevzem izvedla, morajo pojasniti banke upnice same. Kapital družbe ni negativen in bi bil zato nakup po ceni, ki bi jo kot edini dražitelj lahko banke same uravnavale, vsekakor smiseln, vendar pod pogojem, da s sanacijo družbe kot delujočega podjetja mislijo resno,« so zapisali v Primorju.

»Če banke niso mislile resno, zakaj so že v sklopu podpisa prvega sporazuma zahtevale izdelavo sanacijskega programa, ki ga je kot prioritetno nalogo v izdelavo dobila nova uprava?« se še sprašujejo v družbi.

Uprava Primorja, ki jo vodi Marjana Novak, bo skladno s sklenjeno pogodbo o delovnem razmerju po ponujeni odpovedi delo opravljala še največ dva meseca. Članom uprave - poleg Novakove še Gordani Višinski in Jožetu Breclju - bi odpravnina pripadala le v primeru pozitivne ocene njihovega dela. Kljub pogodbi pa je zaradi znanega finančnega položaja družbe člani upravnega odbora ne bodo dobili.

Nadzorni odbor Primorja Holding, ki je na ponedeljkovi seji razrešil prvega moža te družbe Jožeta Breclja in na njegovo mesto postavil Štefana Činča, ki je doslej vodil hčerinsko družbo v Srbiji, pa ne daje nobenih podatkov o morebitnih novih članih uprave. Prav tako niso odgovorili niti koordinaciji sindikatov v Primorju, ki so zaradi znanega položaja zahtevali sestanek. Ob tem pa so vse glasnejše tudi govorice o stečaju Primorja.

Povezane novice

Odstopilo celotno vodstvo Primorja
16. april ob 15:20
Iz upravnega odbora so odstopili Marjana Novak, Gordana Višinski in Jože Brecelj. Sledi stečaj? ...
Prijavi sovražni govor