NLB potrebuje med 400 in 500 milijonov evrov

Ljubljana - Danes in jutri se bodo na rednih letnih skupščinah zbrali delničarji dveh največjih slovenskih bank. Lastniki bodo tako danes na zboru delničarjev NKBM, kot tudi jutri na skupščini NLB glasovali o dokapitalizaciji, ki jo banki potrebujeta zaradi preteklih slabih odločitev in gospodarske krize ter posledično slabih kreditov in strožjih zahtev po kapitalski ustreznosti.

Koliko kapitala bo potrebovala NLB, bo določila Banka Slovenije, ocenjuje pa se, da med 400 in 500 milijoni evrov, je za Delo dejal predsednik uprave banke Janko Medja. Na tokratni skupščini delničarji ne bodo odločali o dokapitalizaciji v denarju, ampak o pooblastilu upravi in nadzornemu svetu, da v prihodnjih petih letih osnovni kapital banke enkrat ali večkrat poveča za največ 367 milijonov evrov (odobreni kapital). Za to se lahko izda največ 44 milijonov novih navadnih ali prednostnih delnic, po emisijski vrednosti, ki jo določi uprava banke s soglasjem nadzornega sveta banke. Cena delnic bo odvisna od cenitev, ki se še delajo, število delnic pa od kapitala, ki bo potreben. Ob tem je Medja dodal: »Nadzorovali nas bodo, da ne bomo dobili preveč kapitala. Evropska komisija namreč jasno zahteva, da mora biti državna pomoč minimalna in nujno potrebna.«

Na skupščini bodo glasovali tudi o zmanjšanju števila nadzornikov z enajst na osem. Za člane nadzornega sveta so predlagani sedanji nadzorniki, ki jim poteče mandat, in sicer Stephan Wilcke, Miro Germ, Sašo Cunder, Marianne Økland in Gaël de Pontbriand – ta je sicer odstopil iz nadzornega sveta, a ostaja aktiven član ostaja do izteka mandata. Za nadzornike pa so predlagani še Dimitrios Stratikopulos, Sergeja Slapničar in Peter Testen. Z imenovanjem novega nadzornega sveta bo ta postal tudi operativno sposoben, kar sedanji zaradi številnih odstopov v zadnjih mesecih ni bil. Nadzorniki bodo tako sklepčni, da bodo lahko dajali soglasja k večjim povečanjem deležev NLB v lastništvu drugih družb in k sklepom uprave, s katerim bi se izpostavljenost do enega komitenta povečala nad 30 milijonov evrov. Prav tako bo omogočeno učinkovito delovanje komisij, ki jih imenuje nadzorni svet.

Glavno besedo bo sicer na skupščini NLB imela država, ki ima po nakupu deleža KBC 77-odstotni lastniški delež, zato nasprotni predlogi niso izključujoči.

Država bo na skupščini NKBM le glasovala

Država je s skoraj 80-odstotnim lastniškim deležem tudi največji lastnik NKBM, a na skupščini mariborske banke ne bo smela glasovati - razen pri eni točki dnevnega reda. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je namreč državnim lastnikom zaradi kršenja prevzemne zakonodaje odvzela glasovalne pravice. A ker zakon o bančništvu določa, da se glasovalne pravice vrnejo osebam, ki zagotovijo kapitalsko ustreznost banke, je ATVP prejšnji teden dovolila paradržavnemu Sodu, ki zastopa tudi državo, glasovanje pri predlogih sklepov 6.1 in 6.2. Ta sklepa določata spremembe statuta banke, med drugim, da se upravi banke dovoljuje osnovni kapital banke enkrat ali večkrat povečati za največ 400 milijonov evrov. V upravi NKBM ob tem pojasnjujejo, da so sicer trenutne kapitalske potrebe banke pri 300 milijonih evrov, a predlagajo dokapitalizacijo s 400 milijoni evrov zaradi morebitnih prihodnjih zaostrenih razmer v gospodarskem okolju.

Sod pa po drugi strani ne bo smel glasovati o svojem predlogu. Paradržavni sklad namreč predlaga 300-milijonsko dokapitalizacijo po ceni 1,02 evra. Dokapitalizacija bi se po predlogu Soda izvedla v dveh krogih. V prvem krogu bi delnice lahko vpisali vsi obstoječi delničarji, v drugem pa vsi obstoječi delničarji in tretje osebe po pozivu uprave. Posebnih omejitev pri vpisu delnic ne bi bilo. Rok za izvedbo dokapitalizacije bi bil po predlogu Soda 31. december.

Skupščina NKBM se bo seznanila tudi z odstopom nadzornice Duške Jurenec. Nadzorni svet za nadomestnega člana predlaga nekdanjega bančnika Gojka Koprivca.