Nov val odpuščanja v velikih podjetjih

Napovedanih je novih dva tisoč brezposelnih. Presežni delavci so v NLB, NKBM, Mercatorju, Mladinski knjigi, Aha Muri, Peku ...

Objavljeno
20. maj 2013 23.45
Erika Repovž, gospodarstvo, Robert Galun, Maribor
Erika Repovž, gospodarstvo, Robert Galun, Maribor

Ljubljana – Do konca leta so veliko presežnih delavcev napovedali v NLB, NKBM, Mercatorju, Livarni Maribor (MLM) in v podjetju Aha Mura. Število zaposlenih zmanjšujejo tudi v Mladinski knjigi (MK) in v številnih medijskih hišah. Sedanjim 121.000 naj bi se letos na zavodu pridružilo še približno dva tisoč novih, če štejemo le večja podjetja.

Veliko delavcev bodo jeseni – poleg Mercatorja, kjer v Sloveniji načrtujejo 200 odpovedi, in v NLB od 650 do 700 odpovedi – odpustili na Slovenskih železnicah (SŽ), kjer je vključno z družbo Fersped, ki so jo SŽ prevzele jeseni 2012, zaposlenih 8332 delavcev. Neuradno smo izvedeli, da naj bi do konca leta v dveh delih (septembra in novembra) odpustili 666 zaposlenih. Na SŽ tega podatka niso potrdili, priznali pa so, da bodo delovno razmerje prekinili približno 400 zaposlenim, od tega jih je 200 vključenih v program razreševanja presežnih delavcev. Ker so sredi centralizacije podpornih procesov, se prezaposlenost kaže predvsem v režiji. Zdenko Lorber iz sindikata SŽ z natančnimi podatki še ni seznanjen, bo pa predlagal, da problem presežnih delavcev, ki bo nastal s centralizacijo režije, rešujejo s sistemom čakanja na delo.

V NKBM, kjer je 1280 zaposlenih, so potrdili, da bodo do konca leta število zaposlenih zmanjšali za še sto, kljub temu da so v primerjavi s koncem leta 2011 njihovo število zmanjšali že z mehkim odpuščanjem.

Delovne knjižice bodo danes vročili delavcem MLM, kjer bo v hčerinskih družbah Sanitec in Armal brez dela ostalo 231 delavcev, usoda hčerinske družbe MLM-storitve s 103 zaposlenimi pa še ni znana.

V podjetju Aha Mura, bodo 300 delavcem delovno razmerje odpovedali 1. junija. V kratkem bodo zaradi stečaja na zavodu tudi delavci še enega propadlega gredbenega podjetja Gradnje Igem.

Povprečno 123.500 brezposelnih na mesec

V Mladinski knjigi, kjer je največji delničar Zvon dva Holding v stečaju, je letos odpoved dobilo že 20 zaposlenih. Da odpuščajo, so potrdili tudi v Petrolu, kjer je 15 zaposlenih manj kot konec lanskega leta. Število delavcev, so povedali, zmanjšujejo v administraciji in podpornih funkcijah.

Vzrok odpuščanja v MK je optimizacija delovnih procesov in racionalizacija poslovanja, saj se prodaja že nekaj let zmanjšuje. »Drastičnemu padcu prodaje, ki bi povzročil odpuščanje veliko ljudi, se nam je doslej sicer uspelo izogniti, če pa bo povpraševanje občutno upadlo, se bomo morali ne glede na letošnji odlični program izdaj dodatno odzvati na vseh področjih, tudi pri zaposlenih. Tega se zavedamo vsi v podjetju in to je jasno opredeljeno v sprejeti poslovni politiki. Morebitne tehnološke presežke pa poskušamo vseskozi reševati s prerazporeditvami med družbami,« so povedali na založbi.

Več presežnih delovnih mest pričakujejo tudi v Zavarovalnici Maribor (ZM), ki jo kupuje Pozavarovalnica Sava. »V zavarovalnici je 881 zaposlenih in do konca leta večjih sprememb ne načrtujemo. Kar pa zadeva odpuščanje v prihodnjih letih, bo šele novi model organiziranosti, ki je v pripravi, pokazal, kaj bo najuspešnejša rešitev za doseganje višje stopnje produktivnosti in učinkovitosti na trgu za vse družbe v Skupini Sava Re,« so sporočili iz ZM.

Brezposelnost zaradi stečaja grozi tudi 1200 delavcem Peka (300 v Tržiču in 900 na ravni skupine), saj sta od včeraj negotova prodaja in dokapitalizacija tržiškega podjetja. Sredstva za poplačilo obveznosti in nakup materiala za nemoteno proizvodnjo naj bi hrvaški Osimpex namreč vplačal do 20. maja, vendar se to včeraj ni zgodilo.

Slabo tudi v prihodnje

Glede na napovedi Umarja, da se bo zmanjševanje gospodarske aktivnosti nadaljevalo tudi letos, izboljšanja na področju brezposelnosti letos in prihodnje leto ne moremo pričakovati, saj se trg dela na spodbudnejša gibanja v gospodarstvu vedno odzove z zamikom. Letos lahko glede na napovedi še vedno pričakujemo precejšnje prilagajanje zaposlenosti nižji ravni gospodarske aktivnosti, kar bo vplivalo tudi na brezposelnost. Tako bo tudi letos največji izziv na področju trga dela zmanjšati dolgotrajno brezposelnost, brezposelnost mladih, brezposelnost starejših težko zaposljivih in poklicna neskladja. Po ocenah Umarja bo povprečno število brezposelnih 123.500 na mesec, povprečna stopnja registrirane brezposelnosti pa bo 13,4-odstotna.

Z ministrstva za delo so sporočili, da se bodo proti vse slabšim napovedim na trgu dela spopadli z nadaljnjim izvajanjem aktivne politike zaposlovanja (APZ), predvsem v podporo novemu zaposlovanju v zasebnem sektorju in usposabljanju brezposelnih oseb za večjo konkurenčnost na trgu dela ter s povečanjem učinkovitosti in z modernizacijo zavoda za zaposlovanje. V pripravi je novo javno povabilo »50 plus«, ki je namenjeno spodbujanju zaposlovanja brezposelnih oseb, starih 50 let in več. V okviru javnega povabila bo delodajalec lahko pridobil subvencijo za zaposlitev brezposelne osebe iz te ciljne skupine. Za zaposlitev za polni delovni čas za obdobje 18 mesecev bo delodajalec upravičen do subvencije v višini 8000 evrov.

Slovenija še pod povprečjem

Po podatkih Eurostata je stopnja brezposelnosti v Sloveniji marca letos znašala 9,9 odstotka. Tako je po gibanjih na trgu dela bliže članicam, kakršne so Poljska, Finska in Francija, kot kriznim državam na čelu z Grčijo, kjer je brez dela vsak več kot četrti prebivalec (27 odstotkov). Najnižjo brezposelnost, približno petih odstotkov, imajo Nemčija, Avstrija in Luksemburg.

V evroobmočju je bila stopnja brezposelnosti sicer rekordna – 12,1 odstotka. V celotni EU je bila za dobro odstotno točko nižja, 10,9 odstotka. Po spomladanski gospodarski napovedi evropske komisije se bo brezposelnost v Sloveniji še povečevala, prihodnje leto bo dosegla 10,3 odstotka. Na ravni EU in območja evra naj bi se negativna gibanja ustavila.

Posebna težava je brezposelnost mladih (mlajših od 25 let), v Španija in Grčiji je brez dela več kot vsak drugi. V Sloveniji se je število mladih brez službe od leta 2010 do zadnjega lanskega četrtletja s 14,7 zvišali na 23,2 odstotka. Najmanj mladih brez službe je v Nemčiji (7,9 odstotka), na ravni EU jih je 23,2 odstotka, v območju evra pa še za pol odstotne točke več.