Nova zavarovalniška ureditev še letos

Ljubljana – Vlada je na zadnji seji končno določila tudi besedilo novega zakona o zavarovalništvu, potem ko se datum za prehod zavarovalniške industrije na nova pravila velike evropske zavarovalniške smernice Solventnost 2 nezadržno približuje; prvi januar v prihodnjem letu je tako rekoč za vogalom.

Vlada je določila besedilo novega zakona o zavarovalništvu, ki bo v slovenski pravni red prenesel določila evropske smernice Solventnost 2. Sergej Simoniti je že na letošnjih zavarovalniških dnevih v začetku junija opozoril, da Slovenija zamuja s sprejetjem zakona o zavarovalništvu. Z njegovim sprejetjem se mudi, saj ta pomeni pravno podlago, potrebno, da naše zavarovalnice preidejo na poslovanje po pravilih, ki jih določa Solventnost 2. Kaj bi lahko zamude pri sprejemanju zakona pomenile za njeno implementacijo oziroma, ali se lahko zgodi, da pravila direktive v Sloveniji ne bodo uveljavljena s 1. januarjem, če zakon ne bo pravočasno sprejet? Direktor AZN Sergej Simoniti je za Delo odgovoril: »V AZN pričakujemo, da bodo s 1. januarjem 2016 zahteve Solventnosti 2 v Sloveniji v celoti v uporabi.«

Več sodelovanja, več razkritosti

Kakšna so temeljna načela novega zakona? Med pomembna sodi skrb za izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi in evropskimi nadzornimi organi. Ker pa nova direktiva postavlja tudi nove pogoje pri izračunu kapitalskih zahtev, bodo morale zavarovalnice vsaj enkrat na leto tudi ugotoviti, kakšnim tveganjem so izpostavljene, in seveda, kako bodo kapitalsko ta tveganja pokrila. Zato je pomembno načelo varnega in skrbnega poslovanja zavarovalnic, da bodo lahko uspešno upravljale tveganja. Poleg zavarovalnih bodo namreč morali upoštevati tudi tržna, likvidnostna, kreditna in druga tveganja. Zanimivo je načelo preglednosti delovanja zavarovalnic, zlasti za zavarovalce. Določa namreč, da bodo morali biti zavarovalcem dostopni vsi podatki o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za sklepanje zavarovanj.

V predlaganem besedilu zakon med drugim prinaša rešitve na področju pogojev za ustanovitev, poslovanje in nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic s sedežem v Sloveniji kakor tudi pogoje za nadzor zavarovalniških in pozavarovalniških skupin ter za reorganizacijo in prenehanje zavarovalnic in pozavarovalnic. Določa tudi pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem zunaj Slovenije opravljajo storitve zavarovanja in pozavarovanja na območju Slovenije. Uvaja pravila delovanja Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) pri opravljanju pristojnosti in odgovornosti po tem in drugih zakonih ter pogoje za zavarovalno zastopanje in posredovanje. S predlaganim zakonom naj bi posodobili vsa področja v zakonu o zavarovalništvu, ki jih ne prinašajo direktive.

Trdne »kakor most«

Uveljavitev novih zavarovalniških pravil Solventnosti 2 se ne glede na počasno sprejemanje slovenskega zavarovalniškega zakona pospešeno približuje; mimogrede direktiva Solventnost 2 nastaja zadnjih deset let. Kakorkoli: najpogosteje se postavlja vprašanje, ali so slovenske zavarovalnice še vedno kapitalsko trdne in pripravljene na zahteve tega novega solventostnega ustroja. Direktor AZN Simoniti: »Vse zavarovalnice in pozavarovalnice so po stanju na dan 31. marec 2015 kapitalsko ustrezne po določbah zakona o zavarovalništvu (starem, ki še velja). Agencija je zavarovalnice in pozavarovalnice pozvala, naj izračunajo kapitalsko ustreznost tudi v skladu z zahtevami Solventnosti 2 po stanju na dan 31. december 2014. Iz podatkov, s katerimi agencija razpolaga, izhaja, da bi zavarovalnice in pozavarovalnice izkazovale presežek razpoložljivega kapitala nad kapitalskimi zahtevami, izračunanimi v skladu z določbami Solventnosti 2.« Torej pod črto, so trdne kakor most in še bolj.

V predlagani zavarovalniški ureditvi je bilo tudi omenjeno, da bi lahko zavarovalnice za ugotavljanje kapitalske ustreznosti uporabile ali standardno formulo ali lastno formulo. Simoniti: »Do danes nobena zavarovalnica oziroma pozavarovalnica, ki je pod nadzorom agencije, ni vložila vloge za pridobitev dovoljenja, da bi kapitalske zahteve izračunavale z uporabo internega modela. Glede na to bodo vse zavarovalnice oziroma pozavarovalnice na začetku izračunavale kapitalske zahteve z uporabo standardne formule.«

Nosilci ključnih funkcij

Med novosti, ki jih uvaja zakon, sodijo tudi tako imenovani nosilci ključnih funkcij. Tako bodo vzpostavljene: funkcija upravljanja s tveganji, funkcija spremljanja skladnosti, funkcija notranje revizije in aktuarska funkcija. Seveda bodo morale biti osebe, ki bodo opravljale te pomembne naloge, tudi ustrezno strokovno usposobljene, zanesljive in preudarne, pomembno pa bo tudi, da niso bile pravnomočno obsojene ali da jim ne visi za vratom kakšen postopek osebnega stečaja. Skratka, to bodo morale biti »persone«: z dobrim ugledom in integriteto. Na to mesto jih bo pooblastila uprava. Podobno zahtevno bo tudi v prihodnje biti član uprave zavarovalnice; zanj je namreč tudi po novem zakonu predvideno, da bo moral, poleg vseh drugih zahtev, preden nastopi zavarovalniško »šefovsko« funkcijo, pridobiti tudi dovoljenje (licenco) AZN.