Nove izdaje standardov ISO 9001 in ISO 14001

Letošnja jesen bo pri standardih za sisteme vodenja pomembna zaradi dveh novih izdaj s tega področja. Verjetno bo 16. septembra izšel novi standard ISO 14001, tako imenovani okoljski standard, teden dni zatem pa še najpomembnejši standard s področja sistemov vodenja ISO 9001.

Tokrat bosta imela standarda enako strukturo in del vsebine, kot jo določa direktiva International Organization for Standardization (ISO), in je obvezna pri pripravi vseh standardov za sisteme vodenja. Slednjih je zdaj že okoli 70 in sta zato poenotena struktura in del vsebine dobrodošla, če ne že nujna.

Za ISO 9001 bo to že peta izdaja po vrsti, za ISO 14001 tretja. Vprašanje, ki se postavlja pred uporabnike, je, kateri so bili razlogi za spremembe, bodo postavljeni cilji doseženi in navsezadnje, kakšne bodo spremembe za uporabnike. Letošnje spremembe, čeprav so jih nekateri pričakovali več, prinašajo svež veter in bodo uporabnikom zagotovo omogočale prevetritev obstoječih sistemov vodenja in s tem njihovo izboljšavo.

ISO 9001 za učinkovitejše vodenje procesov

Razlogov za spremembo standarda je bilo več, med katerimi sta tudi učinkovitejše upravljanje procesov in upoštevanje razvoja praks najboljših organizacij na tem področju, če zanemarimo poenotenje skupnih zahtev standardov za različne sisteme vodenja. Slednje je tudi najbolj vidna sprememba standarda. Standard zdaj obsega deset poglavij. Prvo poglavje podaja predmet standarda, ki pri ISO 9001 ostaja nespremenjen, v nasprotju z ISO 14001. V drugem poglavju so obravnavane zveze z drugimi standardi in v tretjem izrazi in definicije. Vsa ostala poglavja so smiselno zaokrožena, izpolnjevanje njihovih zahtev pa podpira izboljševanje sistema vodenja.

Že direktiva ISO, ki podaja strukturo in obvezno vsebino za vse standarde, ki obravnavajo sisteme vodenja, razume sistem vodenja kot nekaj, kar je »vpeto« v širše okolje in lahko deluje le ob obvladovanju ne le notranjih dejavnikov, ampak tudi in predvsem zunanjih vplivov. Zato bodo morale organizacije pri svojem delovanju razmišljati o vseh zainteresiranih straneh, ki lahko vplivajo na njihovo sposobnost, da bodo dosledno dobavljale proizvode in storitve skladno z dogovorjenimi zahtevami.

Standard torej poudarja preventivno delovanje organizacij, lahko bi dejali na osnovi obvladovanja tveganj. Tveganja (in priložnosti) so v novi prihajajoči izdaji standarda ISO 9001 bistveno bolj neposredno obravnavana. Prepoznane zainteresirane strani, določen kontekst organizacije in s tem povezane zadeve iz zunanjega in notranjega okolja, v korelaciji z njenim poslanstvom in strateško usmeritvijo, kar vse lahko vpliva na rezultate sistema vodenja, so zahteve, ki jih bodo morale organizacije izpolnjevati, če bodo želele obvladovati tveganja. Poenostavljeno lahko rečemo, da organizacija postavi »meje« svojega delovanja in s tem »meje« vplivanja na sistem vodenja kakovosti ter v tem okviru prepozna tveganja in priložnosti za pričakovane rezultate sistema vodenja kakovosti.

Širše obravnavanje načrtovanja sprememb

Vsebinska sprememba pri novem standardu je tudi pri najvišjem vodstvu, saj je voditeljstvu (vzpostavljanju enotnosti namena in delovanja organizacije) ter zavezi za sistem vodenja kakovosti namenjenih več zahtev, katerih izpolnjevanje bo od vodstev organizacij zahtevalo več angažiranja kot doslej.

Če se poglavje o načrtovanju sistema vodenja kakovosti začne s tveganji in priložnostmi, se nadaljuje z zahtevami, povezanimi s cilji kakovosti in načrtovanjem njihovega doseganja. Načrtovanje sprememb je v prihajajoči izdaji standarda širše obravnavano in s tem se tudi končuje poglavje, povezano z načrtovanjem. Temu sledi poglavje o podpori, ki obravnava tudi dokumentacijo sistema vodenja kakovosti, kjer so zahteve doživele nekaj sprememb v pravi smeri. Zahteve so zapisane manj obvezujoče, zato se v nekaterih primerih lahko pričakuje manjši obseg dokumentacije kot do zdaj.

Zelo obširno je osmo poglavje, ki obravnava delovanje, kar je v sedanji izdaji standarda obravnavano v poglavju realizacija proizvoda. Pri teh zahtevah bistvenih sprememb ni, razen podrobnosti, nekaj drugačnih izrazov in premikov zahtev v druga poglavja. Novi standard ISO 9001 zaključujeta dve bistveni poglavji za delovanje sistema vodenja kakovosti, in sicer ocenjevanje uspešnosti in izboljševanje, ter tako smiselno zaokrožita namen standarda.

ISO 14001 vključuje tudi trajnostni razvoj

Še pred izidom nove izdaje standarda ISO 9001 se pričakuje izid nove verzije standarda ISO 14001. Kakšne so tu spremembe? Pri tem standardu se te začnejo precej prej kot pri samih zahtevah, to je že kar pri predmetu standarda. Ta je zdaj v nekaterih delih zapisan precej široko in ambiciozno, saj govori tudi o trajnostnem razvoju. Med drugim predmet standarda med pričakovanimi izhodi sistema ravnanja z okoljem navaja tudi izpolnjevanje zakonskih in drugih zahtev, v katere je organizacija privolila.

Seveda je tudi pri ISO 14001 struktura standarda nova in povsem skladna s tisto iz sistema vodenja kakovosti. Da so spremembe standarda ISO 14001 večje kot pri ISO 9001, potrjuje tudi zahteva, da morajo organizacije pri svojem delovanju med drugim upoštevati življenjski cikel proizvoda oziroma storitve, kar bo za organizacije določen izziv.

Spremenjene zahteve standardov za sisteme vodenja postavljajo izzive tako pred organizacije kot pred certifikacijske organe. Za prve je lahko izpolnjevanje zahtev, zapisanih v novi izdaji standarda, trenutek, ko bodo obstoječe sisteme vodenja pregledali, jih prenovili in jim dali nov zagon pri doseganju uspešnega poslovanja, za druge pa izziv pri presojanju novih zahtev. Ali bo končen vpliv sprememb pozitiven, pa bo pokazal čas.