Tiskane izdaje
Slovenija je lani izvoz povečala v vseh tridesetih najpomembnejših partnericah; največ v Južno Korejo, za 114 odstotkov, najmanj pa v Veliko Britanijo, ki je pred izhodnimi vrati iz Evropske unije, in sicer za manj kot odstotek. Slovenski izvoz v Nemčijo se je lani glede na leto prej okrepil za desetino, v Italijo za 18,5 odstotka in Francijo za tretjino. Slovenski izvozniki so lani glede na podatke statističnega urada pot denimo našli tudi v karibski Sveti Vincencij in Grenadine ter Antigvo in Barbudo. revno afriško državo Čad, tihomorske Severne Marijanske otoke ter Južno Georgijo in Južne Sandwicheve otoke v južnem Atlatniku.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Slovenski izvoz je bil januarja za 13,6 odstotka višji kot v enakem mesecu lani, je včeraj objavil statistični urad. Dvomestna je bila rast izvoza tudi lani. Slovenija je največ izvozila v Nemčijo, Italijo, Hrvaško, Avstrijo in Francijo. S temi državami je ustvarila več kot polovico izvoza. Med desetimi najpomembnejšimi trgi so še Poljska, Srbija, Rusija, Madžarska ter BiH.
Nemčija: poganjala bo Evropo - če ne bo pretresov iz ZDA
Nemška vlada za letošnje leto pričakuje 2,4-odstotno gospodarsko rast, pri münchenskem gospodarskem inštitutu Ifo pa so decembra napovedovali celo 2,6 odstotka. »Mnogi sektorji od gradbeništva do proizvodnje in trgovine cvetijo,« je ocenjeval ekonomist Timo Wollmershaeuser in tudi raziskava med podjetji je kljub tedanjim političnim nestabilnostim kazala pričakovanje še naprej naraščajočega povpraševanja po nemških izdelkih tako doma kot tudi v tujini. Z ozirom na rekordno zaposlenost, rastoče plače in nizke stroške zadolževanja so pri Ifu za leto 2019 napovedovali tudi višjo inflacijo, ki naj bi se v letošnjem letu povzpela na 1,9 odstotka in leta 2019 celo na 2,2 odstotka, a se lahko tako deželne kot zvezna vlada še naprej veselijo obilnih davčnih ber. Nemška Bundesbank celo opozarja, da je lahko največja ovira nadaljnje rasti pomanjkanje usposobljene delovne sile.
Najnovejše statistike pa kažejo, da nemški gospodarski stroj izgublja nekaj pare, saj so januarja zabeležili manjši upad industrijske proizvodnje, izvoza in naročil. Ekonomisti vseeno pričakujejo, da bo nemško gospodarstvo še naprej poganjalo rast v vsem evrskem območju in velikem delu EU - če ne bo večjih pretresov iz ZDA, kjer predsednik Donald Trump po višanju carin za jeklo in aluminij za nekatere države že grozi tudi evropski in s tem predvsem nemški avtomobilski industriji. Ameriškega prvaka, ki verjame v tuje okoriščanje na račun ameriške industrije in delavcev, bodo morda še bolj razjezile tudi zadnje statistike o nemškem izvozu. Ta se je januarja v primerjavi z decembrom sicer za malenkost zmanjšal, v primerjavi z letom predtem pa se je povečal za 8,6 odstotka, pa čeprav največ v države evrskega območja in EU.
Italija: za Veliko Britanijo z najpočasnejšo rastjo
Zahodna soseda po globoki recesiji okreva počasneje kot ostale evropske države. Italija je lani zabeležila 1,4-odstotno rast BDP, kar je najboljši rezultat po letu 2010, a še vedno dobro odstotno točko manj od povprečja Evropske unije in območja z evrom. Evropska komisija napoveduje Italiji za letos 1,5-odstotno gospodarsko rast. Letos naj bi nižjo v Evropski uniji po napovedih Bruslja imela le Velika Britanija.
Tveganja še vedno predstavlja krhek bančni sistem, medtem ko vsaj kratkoročno obstaja možnost višje gospodarske rasti, ocenjuje komisija. Glavni gonili letošnje italijanske gospodarske rasti bosta izvoz in investicije. Zmerno bo k rasti prispevala tudi potrošnja, ki se bo okrepila zaradi višjih plač in višje zaposlenosti. Oboje naj bi letos zraslo za 1,1 odstotka. Dobra novica za slovenska podjetja je povečevanje italijanskega uvoza blaga; lani je ta zrasel za devet odstotkov, letos pa bo po napovedih Mednarodnega denarnega sklada za 4,4 odstotka.
Hrvaška: tveganje Agrokor, turizem proti rekordu
Evropska komisija Hrvaški po lanski 3,2-odstotni rasti za letos napoveduje 2,8- in za prihodnje leto 2,7-odstotno rast BDP. Gospodarstvo naše južne sosede, ki je močno odvisno od turizma, je v lanskem letu najmočneje zaznamoval propad Agrokorja, podjetja, ki je pomemben kupec izdelkov slovenskih dobaviteljev in lastnik Mercatorja. Kljub sprva katastrofičnim napovedim se najtemnejši scenarij v zvezi s posledicami propada Agrokorja lani ni uresničil tudi zahvaljujoč vladnemu posegu v sanacijo podjetja.
Sanacija nasedlega Agrokorja ni dokončana zgodba, prihodnji obstoj in obseg največjega delodajalca na Hrvaškem in v regiji bo v veliki meri odvisen od volje njegovih upnikov. Ker so si interesi upnikov med seboj močno nasprotujoči, je napovedovanje izida nehvaležno početje. Toliko bolj zaradi političnih interesov velikih držav, ki stojijo za velikimi finančnimi upniki Agrokorja.
Če je domača politična nestabilnost lahko dejavnik tveganja za hrvaško gospodarstvo, pa je mednarodna politična in varnostna situacija voda na mlin motorju hrvaškega gospodarstva, turizmu. Ker so sredozemska letovišča v Turčiji, na severu Afrike, v Italiji in Franciji ter v delih Španije zaradi strahu pred terorističnimi napadi na izgubi, si rekordnega obiska evropskih turistov tudi letos obetajo na Hrvaškem.
Foto: Roman Šipić
Avstrija: gospodarstvo zdaj z višjimi obrati
Po skromni gospodarski rasti med letoma 2012 in 2016 je avstrijska gospodarska rast lani presegla evropsko povprečje, saj je dosegla 3,1 odstotka, optimizem podjetij in potrošnikov nakazujeta na 2,9-odstotno rast letos, ocenjuje Evropska komisija. Rast bodo še naprej podpirale investicije, vendar v manjši meri kot lani. Stabilna bo ostala potrošnja gospodinjstev zaradi dobrih razmer na trgu dela, robustno bo rasel tudi izvoz. Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada pa se bo avstrijski uvoz blaga prihodnje leto povečal za 6,4 odstotka. V slovenski gospodarski zbornici napovedujejo visoke obete za avstrijsko predelovalno dejavnost. Realna dodana vrednost v tej dejavnosti naj bi se okrepila za 6,8 odstotka, pri čemer bi število zaposlenih naraslo za odstotek na 626.000.
Francija: v znamenju Macronovih reform
Francosko gospodarstvo je lani zabeležilo dvoodstotno gospodarsko rast, kar je skoraj odstotno točko več kot leto prej. Francoski BDP bo po napovedih Evropske komisije za dva odstotka zrasel tudi letos. Zasebna potrošnja bo po lanski umirjeni rasti okrevala. Javne investicije bodo po več letih krčenja začele rasti. Skladno z naraščajočim svetovnim povpraševanjem se bo izvoz povečal, medtem ko naj bi rast uvoza rahlo upadla.
Francoski predsednik Emmanuel Macron izvaja številne reforme v podporo gospodarstvu. Zaradi reforme trga dela, ki prinaša lažje odpuščanje in zaposlovanje, bo denimo proizvajalec avtomobilov PSA Peugeot Citroen odpustil 1300 zaposlenih. Francija doživlja tudi spremembe davčne politike. Davek od dohodkov pravnih oseb se bo predvidoma postopoma znižal s 33,3 odstotka na 25 odstotkov do leta 2022. Letos naj bi se znižalo tudi breme davkov gospodinjstev, in sicer tako zaradi sprememb pri davku na premoženje kot oprostitve dela plačila davka na nepremičnine. Precej pa se bodo povišale davščine na tobak in gorivo, so zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije.
Po zmagi Macrona na volitvah je naraslo tudi povpraševanje francoskih družb po posojilih. A so zaradi hitre rasti posojil zasebnemu sektorju zaskrbljeni v Evropski centralni banki, saj da ta lahko ogrozi finančno stabilnost v območju z evrom.
Foto: AP
Poljska: nadaljevanje robustne rasti
Poljski pri Svetovni banki za letos napovedujejo štiriodstotno gospodarsko rast, kar je rahlo povečanje od prej pričakovanega 3,6 odstotka. Povečanje je povezano s pričakovanjem večje rasti v evrskem območju, od katerega (in od EU nasploh) je še posebej odvisno poljsko izvozno gospodarstvo. V skladu s tem pričakujejo tudi nadaljevanje rekordno nizke 6,5-odstotne brezposelnosti in višanja plač. Lani je poljsko gospodarstvo zraslo za 4,5 odstotka, za leto 2019 pa državi napovedujejo 3,5-odstotno rast ter za leto 2020 3,1-odstotno. Menijo, da se bo tedaj rast ustalila zaradi zmanjšanja gospodarske dejavnosti v Evropi in pomanjkanja domače delovne sile.
»Gospodarska rast je močna, finančni sektor stabilen in kratkoročnih tveganj proračunski zdržljivosti ni,« v nedavno objavljenem poročilu o Poljski ugotavlja tudi Evropska komisija. Pri »robustni« rasti poudarjajo pomembnost domačega povpraševanja in še posebej individualne potrošnje, omenjajo pa tudi naraščajoče izkoriščanje EU skladov, ki lahko poveča investiranje. V skladu s tem Poljski za letos napovedujejo še višjo gospodarsko rast od Svetovne banke, po ocenah iz Bruslja bo ta dosegla 4,2 odstotka.
Srbija: tveganja glede programa fiskalne stabilnosti
Srbsko gospodarstvo je po 2,8-odstotni rast leta 2016 in po napovedih, da bo leta 2017 zrastlo za 2,3 odstotka, lani zabeležilo komaj 1,9-odstotno rast BDP. Gospodarstvo, ki v veliki meri temelji na kmetijstvu in ki so ga lani hudo prizadele neugodne vremenske razmere, huda zima in kasneje dolga sušna obdobja, bo po pričakovanjih tujih posojilodajalcev letos pridobilo 3,5 odstotka.
Srbija je v preteklih letih s privlačnim in konkurenčnimi paketom subvencij za tuje vlagatelje serijsko premagovala regionalno konkurenco v privabljanju tujih naložb. Več tujih naložb, zlasti v Beogradu in drugih večjih mestih, je prineslo tudi več delovnih mest, kar je pomagalo pri zmanjšanju stopnje revščine in povečanju kupne moči. Glavna tveganja za ta trg so povezana z morebitnimi zasuki v odnosu vladajoče politike do programa fiskalne stabilnosti.
Rusija: Dobro, a ne bolje kot lani
Kot so konec januarja ugotovili pri ameriški agenciji Bloomberg, je največja izvoznica energentov na svetu po najdaljšem obdobju gospodarskega nazadovanja v tem stoletju nemara lani doživela tudi okrevanje v najkrajšem možnem času. Zaradi padca cen nafte in zahodnih sankcij se je rusko gospodarstvo v letih 2015-16 skrčilo za 3,1 odstotka, lani pa se je po besedah ruskega predsednika Vladimira Putina BDP povečal za 1,4 odstotka. Za letos svetovna banka napoveduje 1,7-odstotno, v naslednjem letu pa 1,8-odstotno rast ruskega gospodarstva. A ni tako bistveno, če bo Rusija dosegla 1,5- ali dvoodstotno rast, pomembneje je, ali lahko ulovi več kot triodstotno stopnjo globalne gospodarske rasti, je pred kratkim zapisal analitik Forbesa. Ta meni, da lahko letos od ruskega gospodarstva pričakujemo, da bo delovalo dobro, a nič kaj boljše kot v lanskem letu. Kritiki temu pravijo stagnacija, pri svetovni banki pa menijo, da brez strukturnih reform večjega preskoka ni pričakovati. Ruskemu gospodarskemu spričevalu bi sicer marsikdo zavidal: fiskalni primanjkljaj je manjši od dveh odstotkov BDP, okoli štiriodstotna letna inflacija je zgodovinsko nizka, stopnja brezposelnosti je že peto leto zapored zgolj 5,5-odstotna. Lani se je kar za 25 odstotkov v primerjavi z letom poprej povečalo tudi tuje vlaganje v Rusijo, a večina teh neposrednih vložkov se je vrnila s "krožnega potovanja" - ruski kapital se je začel vračati v domovino.
Foto: Reuters
Madžarska: dvomestna rast investicij
Evropskakomisija napoveduje Madžarski za letos 3,7-odstotno in za prihodnje leto 3,1-odstotno gospodarsko rast. Bruseljski analitiki letos zaradi dviga plač in krepitve bančnega kreditiranja pričakujejo močno rast zasebne potrošnje in investicij. Zasebne in javne investicije bodo rasle z dvomestnimi številkami. Zaradi večjega domačega povpraševanja pričakujejo tudi rast uvoza. Ta bo 6,8-odstotna, napoveduje Mednarodni denarni sklad.
Prihodnje leto se bo rast nekoliko upočasnila zaradi zasedenih kapacitet, predvsem na trgu dela, in upočasnjene rasti realnega razpoložljivega dohodka.
BiH: politična nestabilnost ne daje upanja
Bosna in Hercegovina, ki je lani BDP povečala za tri odstotke, bo letos predvidoma dosegla 3,2-odstotno gospodarsko rast, napoveduje Svetovna banka, ki ostaja pomembna rešilna bilka za eno od najrevnejših držav v Evropi. Svetovna banka je konec lanske jeseni znižala napoved rasti za BiH s 3,2 za lansko leto in s 3,7 za letos, medtem ko je napoved za prihodnje leto znižala s štirih na 3,5 odstotka.
Medtem ko glavni motor rasti ostaja domača potrošnja, so glavni razlogi za skrb posojilodajalca BiH visoko davčno breme in še vedno prevladujoča povsem neučinkovita poraba javnega denarja. Glavno tveganje za prihodnost tega gospodarstva na srednji in dolgi rok pa so vseprisotne politične nestabilnosti, ki ne dajejo upanja, da se bo gospodarstvo v doglednem času reformiralo.
