Obrtniki ministru: Fleksibilno zaposlovanje bi rešilo marsikaj

Gospodarski minister Jožef Petrovič je prisluhnil obrtnikom: ti so za večjo fleksibilnost dela, socialno kapico in manj adiministrativnih ovir.

Objavljeno
24. september 2014 16.43
Ljubljana 08.01.2013 - Obrtno podjetniska zbornica.foto:Blaz Samec/DELO
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo

Ljubljana − Gospodarski minister Jožef Petrovič je četrti dan po nastopu funkcije na seji upravnega odbora obrtno-podjetniške zbornice napovedal, da bo ohranil svet za obrt in podjetništvo.

Posvetovalno telo, ki ga je na pobudo OZS oblikoval njegov predhodnik Metod Dragonja, bo enkrat na mesec poglobljeno obravnavalo najbolj izpostavljene probleme − ne vseh tisoč naenkrat, temveč le kakšnih pet. Tako se bo minister iz prve roke lahko seznanil, kaj obrt in podjetništvo potrebujeta. Jožef Petrovič se zaveda, da bo komajda kaj lahko rešil sam, bo pa kot odposlanec gospodarstva posredoval pri ministrskih kolegih. V izjavi ob odhodu je dejal, da je član ekipe in da bo vprašanja prenašal na vlado, kjer bodo iskali rešitve. Minister se bo v kratkem srečal tudi z vodjo predstavništva evropske komisije v Ljubljani Natašo Goršek Mencin, kar zna biti ključno, saj se pripravlja nov temeljit pregled slovenskega gospodarstva.

Zavedujoč se, da malo gospodarstvo žuli pretirano administriranje vseh vrst in oblik ter birokracija, je minister Petrovič napovedal, da bodo vse zakonske predloge najprej spustili čez računalniški program, ki bo pokazal, kakšen bo njihov vpliv na finančno sfero in administracijo ter pravočasno pokazal na morebitne blokade.

»Brez prilagodljivosti ne bo dela, kar vodi v delo na črno«

Gospodarski minister je obrtnikom in podjetnikom obljubil prenovo podpornega okolja, v katero je 62 območnih zbornic s točkami Vse na enem mestu aktivno vključeno. Jožef Petrovič se zaveda, da je infrastruktura temelj za razvoj gospodarstva in cokla, če ni urejena, saj potem nič ne deluje, kot bi moralo. Kaj bo povedala prometna strategija, denar bi lahko črpali iz evropskih skladov. Obrtniki in podjetniki so nadalje opozorili na stroške dela – socialna kapica bi jim še kako prav prišla, saj se dajatve z višino plač, in to ne samo ekscesno visokih, preveč povečujejo. Kar vodi v nekonkurenčnost v primerjavi s (severozahodnimi) sosedi. Če je pri neto plači 700 evrov strošek za delodajalca nekaj čez tisoč evrov, je to še sprejemljivo, ko pa pri 1500 evrih naraste na 2900 ali pri treh tisočakih na 6700 evrov, pa ne več.

In še: fleksibilno zaposlovanje bi lahko rešilo marsikatero težavo. Malo gospodarstvo težko dobi stabilen posel. Ko pa dobi obrtnik veliko naročilo, se boji zaposlovati. Krog se sklene: brez prilagodljivosti ne bo dela, kar vodi v delo na črno. Zunanji trg zahteva hiter odziv, pri nas ga ne zmoremo. Želimo kakšen posel ali – zaradi zaščite delovne sile – ne? Nekaj je že narejenega, je povedal Jožef Petrovič, nadaljevanje sledi. Ob pazljivosti, da se ne naredi še dodatna škoda.

Je pa tematika fleksibilnosti trga delovne sile primernejša za ministrstvo za delo in pogajanja s socialnimi partnerji, tako da minister ni mogel obljubiti, da bo jutri rešil težave. Spremeniti bo treba zakon o prisilnih poravnavah, tako da bo ščitil upnike, ne dolžnikov, je napovedal minister. V poglavju o administraciji je morda še največ ovir pri prijavljanju na evropske razpise, kjer kljub petim kilogramom papirjev malo gospodarstvo praviloma zaradi nepomembne malenkosti ne dobi dela.