Tiskane izdaje
Ljubljana – Izredna skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, na kateri bodo poslanci spregovorili o prihodnosti OZS v pogojih prostovoljnega članstva in glasovali o zaupnici sedanjemu vodstvu, bo prihodnji ponedeljek, 15. aprila.
Kljub razočaranju ob sprejemu novele obrtnega zakona in uvedbi prostovoljnega članstva predsednik UO OZS Jani Kaker napoveduje, da bo zbornica še naprej ščitila interese obrtnikov in malih podjetij. Sicer pa v OZS še naprej podpirajo svoj predlog iz leta 2005, da naj bo vsak gospodarski subjekt obvezno član ene zbornice.
Namestnik generalnega sekretarja OZS Pavel Sedovnik je na seji UO OZS pojasnil, da bo objavi novele v Uradnem listu, predvidoma ta petek, 12. aprila, moč določiti presečne datume. Zakon pa je jasen: kdor ne bo izstopil, ostaja član. Izstopiti bo moč šele po šestih mesecih, ni pa še jasno, katere odstopne izjave se bodo upoštevale.
Predsednik OZS Alojz Kovšca je opozoril, da je sistem na pomembnem križišču. Pred njim je »new deal«, novi dogovor o tem, kako naj sistem deluje v naprej. Potrebni bodo novi statuti tako OZS kot OOZ, potreben bo dogovor, kako se bo delegiralo v skupščino – od OOZ do strokovnih sekcij. Interesi so različni, možnosti omejene, izzivi veliki. V okolju niso sami, eni jih podpirajo, drugi ne.
Janko Bučar meni, da ima GZS verjetno že izdelan sistem, kako bo novačil njihove člane, verjetno tudi terminsko, v katerem času. Daretu Stojanu je všeč optimizen, ker prostovoljno članstvo ni katastrofa. Morda pa je konkurenca tudi dobrodošla. Tomo Smolej celo meni, da GZS niti ni tako huda konkurenca, ker v območnih zbornicah dobro poznajo potrebe članstva.
Podpredsednik UO OZS Aleš Pulko je povedal, da je cilj, da bi v sistemu ostalo 50 do 60 odstotkov OOZ in prav toliko sekcij. Če bodo številke manjše, bo strategija delovanja OZS dokument, ki bo neslavno končal. Rušitev sistema zaradi osebnih interesov ni primerna, sedanje vodstvo pa je tisto, meni Aleš Pulko, ki je sposobno OZS postaviti na nove temelje.
Aleš Pulko je predstavil strategijo delovanja zbornice na področju trženja storitev in produktov. Paketi storitev bodo zajemali različna področja svetovalne storitve in delo na točki e-vem, strokovno izobraževanje, zastopanje interesov v okviru sekcij, informiranje in popuste pri ponudnikih storitev v okviru kartice ugodnosti.
Alojz Kovšca je napovedal, da bo novembra izvoljeno novo vodstvo na ponedeljkovi izredni skupščini predstavilo dosedanje aktivnosti in strategijo razvoja zborničnega sistema, potem pa bodo poslanci glasovali o zaupnici. Med argumenti za rušenje sedanjega vodstva je tudi očitek, da je predsednik Kovšca zlorabil svoj položaj, saj da naj bi v privatne namene uporabljal službeni avtomobil. V nadzornem odboru OZS so ugotovili, da očitki ne držijo. Še več: Če bi vsi imeli tako izpolnjene potne naloge, kot jih ima Alojz Kovšca, inšpekcije v tej državi sploh ne bi potrebovali.
Alojz Kovšca je dejal, da je bil ob sprejemanju obrtnega zakona velikokrat tiho, čeprav je vedel za nepravilnosti – od tajnih sej prejšnjega vodstva, odpuščanja brez zakonskih podlag, kar je vse rezultiralo v prostovoljnem članstvu. Jani Kaker je bil direkten: (bivši podpredsednik bivšega UO OZS) Jani Ivan Ulaga je odgovoren za referendum in za stavko, je tudi idejni vodja za sedanjo izredno skupščino. »Dovolj imamo obrekovanj in izmišljotin. Mi se borimo, ti gospodje pa so delali velike napake, za katere bodo morali odgovarjati. Na tej skupščini moramo biti enotni, da ne bomo izpadli kot kekci.«
UO je sprejel tudi sklep, da zahteva sankcioniranje odgovornih članov prejšnjega vodstva v primeru neracionalnega poslovanja v počitniškem domu na Šolti.
UO je odločal tudi o odpisu članarine. Od 183 vlog so ugodili 88, zavrnjenih vlog je 41, 19 je odloženih plačil, 35 pa obročnih plačil. Odpisali bodo tudi 40.491 evrov neizterljivega dolga.
Jani Kaker je predstavil kandidate za vodilna mesta, razen za mesto generalnega sekretarja OZS, ki bo ostalo nezasedeno. Skupščini bodo predlagali Majo Rigač za namestnico generalnega sekretarja, za vodje posameznih sektorjev pa Boženo Germelj, Nado Grubišič, Simono Osterman, Iris Brkovič in Danijela Lampergerja. Vsi so že sedaj zaposleni v OZS.
