Tiskane izdaje
Ljubljana – Na današnji skupščini OZS bodo poslanci iz območnih zbornic in poklicnih sekcij za zaprtimi vrati odločali o novem statutu in o višini članarine. Prihodnjo nedeljo, 27. oktobra, se bo namreč izteklo obdobje, ko je bilo članstvo v OZS, ki je bila iz zveze obrtnih združenj v zbornico preoblikovana leta 1991, obvezno.
Člani bodo iz OZS lahko izstopili s podpisano izjavo – lahko tudi v elektronski obliki – nakar bodo avtomatsko izbrisani iz registra članstva. Podpredsednik OZS in predsednik UO OZS Branko Meh je ob prenehanju obveznega članstva vsem članom poslal osebno pismo. V odzivih veliko članov ugotavlja, da zbornico res potrebujejo, zato misli, da so na pravi poti. Člani se zavedajo, da je zbornica njihov zagovornik.
Tekoče ali z manjšim zamikom plačuje članarino sedem desetin članov; optimistična ocena je, da se bo število članov OZS s sedanjih nekaj čez petdeset tisoč zmanjšalo za trideset odstotkov. Namestnik generalnega sekretarja OZS Pavle Sedovnik pravi, da po panogah težko ocenjuje, kje bo izstopov več in kje manj. Osebno pričakuje večji upad na področju gradbeništva, kjer je precej podjetij, ki so delala za večje sisteme, sedaj pa lahko na enem naslovu našteješ tudi 30 do 50 registriranih podjetij. Pri zahtevnejših dejavnostih pričakuje manjši upad, saj v teh potrebujejo zbornico zaradi strokovnih vprašanj, standardov in podobnega.
Ob sprejemanju novele obrtnega zakona je vlada napovedala tudi novo uredbo o reguliranih poklicih. Ta je sedaj sprejeta, v OZS pa ocenjujejo, da je deregulacija pretirana. Sedovnik opozarja na peke in slaščičarje, katerih dejavnost že od leta 2007 ni regulirana. Dodajmo, da je na pomladanskem obrtniškem forumu minister Dejan Židan opozarjal prav na peke in neprimerne razmere v dejavnosti in obljubljal regulacijo, a do tega ni prišlo.
V primerjavi s sosedi so razmere pri nas zelo sproščene. V Avstriji je na primer več kot 90 dejavnosti reguliranih, na splošno kar 116, pri nas pa vsega 26. Tolikšna deregulacija bo vplivala na občasno opravljanje dejavnosti obrtnikov in podjetnikov iz držav članic EU. Ti se bodo lahko samo priglasili, kar bo vodilo v veliko konkurenco. Če bo nadzor še naprej tako neuspešen kot doslej v Pomurju in delu Štajerske, kjer je veliko Slovakov, bo to katastrofa, napovedujejo v OZS.
Na dolgi rok bo namreč upadel interes za šolanje na poklicnih šolah. Že danes je primerno strokovno podkovanega kadra premalo, potem pa ga bo še manj in bomo odvisni od tujcev, se boji Pavle Sedovnik. V OZS so prepričani, da gre za veliko napako. Žal se mnenja OZS kljub večkratnim opozorilom ne upošteva. So pa ostale zbornice brez argumentacije zagovarjale deregulacijo. Branko Meh opozarja, da v malem gospodarstvu potrebujejo delavce s širokim spektrom strokovnega znanja, ki obvladujejo ves delovni proces, ne le enega za delovnim strojem. Zato pa je potrebno kakovostno strokovno šolstvo.
Z manjšanjem regulacije naj bi se povečal vstop v podjetništvo. Rezultati subvencij so porazni: velika večina takih podjetnikov na silo po dveh letih ne obstaja več.
Odprtost zagotovo ne pomeni, da so bistveno bolj odprti, kot če bi bila dejavnost regulirana. Vstopiti je pač treba z nekaterimi predispozicijami in podjetniškimi sposobnostmi. Da regulacija ni negativna, dokazujejo podatki o številu brezposlenih v Avstriji in Nemčiji. Mladi s poklicnimi šolami tam zelo lahko dobijo službo. V Sloveniji pa se je brezposelnost mladih v zadnjem letu s 15 povečala na 25 odstotkov, kar je že grozovito.
Ob prehodu na prostovoljno članstvo je močan adut pri ohranjanju članstva kartica Mozaik podjetnih, ki se je po besedah Branka Meha dobro prijela, odzivi članstva so dobri, saj kartico s pridom uporabljajo. Pri dobavi elektrike je tako sklenjen dogovor z avstrijskim ponudnikom Best Connect, ki slovenskim obrtnikom dobavlja energijo trenutno najugodnejšega ponudnika, kar je preizkušen model. Pogodba je sklenjena z Merkurjem, več kot tisoč obrtnikov je vključenih tudi v ponudbo Jaz tebi, medsebojno ugodno ponudbo med člani OZS.
Pogodbi sta sklenjeni z zavarovalnicama Triglav in Generali. Odziv je dober, pravijo, da imajo posamezniki tudi 600 do 800 evrov prihrankov. Nosilci kartice lahko ugodnosti pri zavarovalnicah uveljavljajo tudi pri avtomobilskih zavarovanjih za osebna vozila. Za gorivo, kjer bo dogovor očitno najtežje skleniti, pa se še pogajajo.
