Tiskane izdaje
Minister Počivalšek je pred slabim letom napovedal spremembe zakona o prejemkih poslovodnih oseb v družbah v državni ali lokalni lasti v smeri, da bi bili prejemki vodstev bolj odvisni od njihove uspešnosti. A čeprav je Slovenski državni holding že jeseni pripravil izhodišča za spremembo tega zakona, novele še ni. Na ministrstvu za gospodarstvo odgovarjajo, da še iščejo konsenz za spremembe in da političnega soglasja še ni.
Vse kaže, da sprememb kmalu tudi ni pričakovati. V Desusu pravijo, da sprememb Lahovnikovega zakona ne podpirajo, v stranki SD pa so prepričani, da so prednostne naloge vlade druge, ne plače menedžerjev. V stranki SMC do tega nimajo stališča, saj da o tem v zadnjem času niso govorili.
Lahovnikov zakon, ki je omejil prejemke poslovodstev v podjetjih v večinski državni ali lokalni lasti, določa, da lahko fiksni del plače vodilnih menedžerjev znaša največ petkratnik povprečne plače, poleg tega pa lahko dobijo še največ 30 odstotkov variabilnega dela.
A gospodarstveniki se s to ureditvijo že od vsega začetka niso strinjali, ker da je premalo spodbudna in ne omogoča privabljanja najboljših kadrov. Direktor agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simoniti je pred kratkim celo dejal, da Lahovnikov zakon pomeni sistemsko tveganje. Spomnimo, da je nedavno zaradi iskanja obvodov za ta zakon pri iskanju kadrov za reševanje družb v težavah moral odstopiti predsednik upravnega odbora slabe banke Marko Simoneti.
SDH, Kad in DUTB so izjeme
Lahovnikov zakon ne velja za Slovenski državni holding (SDH), Kapitalsko družbo in Družbo za upravljanje terjatev bank. V prvih dveh so plače vodstev znotraj zakonskih omejitev, za DUTB pa je po plačnih ekscesih višino predpisala vlada.
Da bi bilo treba omenjeni zakon prenoviti, meni tudi minister Počivalšek. SDH je za ministrstvo že pripravil izhodišča novega sistema, po katerem prejemki ne bi bili več vezani na povprečno plačo v družbi, ampak bi bili odvisni od uspešnosti in zahtevnosti poslovanja družbe.
»Če hočemo z našimi podjetji nekaj narediti, moramo imeti sistem, s katerim bomo ljudi, ki bodo ta podjetja vodili, nagrajevali za uspešnost in jih udarili po glavi, če ne bodo dobri. To zahteva nadgradnjo Lahovnikovega zakona. Seveda se to da zlorabiti, tako kot pri delovnopravni zakonodaji, a te ekscese je treba sankcionirati,« je pred kratkim za Delo povedal Počivalšek. A vse kaže, da bo še nekaj časa veljala sedanja plačna ureditev, saj nobena od vladajočih političnih strank ni zavzeta za te spremembe.
V Združenju Manager so nad ravnanjem vladajoče politike razočarani. Kot pravi direktorica združenja Sonja Šmuc, se najnižje plače zvišujejo, najvišje pa ostajajo omejene, kar vodi k še večji uravnilovki. Kot navaja, povprečna bruto plača direktorjev znaša 5500 evrov, kar je malo. »Poslanci brez težav dvignejo roke za omejitev plač gospodarstvu, a tudi za višje plače v javnem sektorju,« pravi sogovornica.
Nabiranje političnih točk
Dodaja, da je za politiko zelo nekorektno, da zaradi političnih točk ohranja sistem, ki dokazano povzroča težave. Po njenih besedah je treba postaviti sistem, ki bo družbe spodbudil k pritegnitvi dobrih kadrov. »Veliko pomembnih podjetij je še vedno v državni lasti in marsikje nadzorniki težko pridobijo najboljši kader, ki ga najdejo,« pravi in dodaja, da Lahovnikov zakon vodstvom ne postavlja zahteve po visoki uspešnosti, ampak jim sporoča, naj ne bodo dragi. »Zaradi lepšega videza je uspešnost gospodarstva manjša in so zato tudi proračunski prihodki manjši,« opozarja Sonja Šmuc.
Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik meni, da še vedno ni prišel čas za odpravo omejitev direktorskih plač v državnih družbah, saj da je korporativno upravljanje teh podjetij še vedno enako slabo. Priznava, da je bil to izreden ukrep, ki je vendarle prinesel več koristi kot težav.
»Če pa je neko podjetje v popolni lasti države in prihodke v celoti pridobiva na trgu, se postavi vprašanje, zakaj država, ki je tako zelo zadolžena, takšne družbe ne proda in dolg zmanjša,« dodaja. In kaj pravi na očitke, da je veljavni sistem premalo spodbuden in da je variabilni delež plače premajhen? »Vedno je mogoče odpreti razpravo o večjem delu variabilnega dela, a se tukaj postavi vprašanje, kakšna so merila, kdo in kako jih postavlja. Imamo izkušnje z NLB in nagrado Kramarjevi upravi in s Koržetovo nagrado v Elanu,« sklene Lahovnik.
