Tiskane izdaje
Ajdovščina – Upravni odbor Primorja, ki ga sestavljajo Marjana Novak, Gordana Višinski in Jože Brecelj, je danes podal odstopno izjavo. Svoje delo je ocenil za ustrezno in optimalno glede na okoliščine, hkrati pa je ocenil, da v sedanjih razmerjih ne more ustvariti nobene dodane vrednosti več.
»Uprava je ponudila odstop, hkrati pa izrazila pripravljenost, da dela največ še dva meseca. Tisti, ki so ta odstop prejeli, pa niso imeli pripravljenih drugačnih scenarijev. To pomeni, da niso imeli predloga ali odločitve, da bi upravo razrešili, še manj, da bi postavili novo ekipo. Po naši oceni je to najslabša možnost, ki se je lahko zgodila za Skupino Primorje in družbo Primorje. Očitno je, da se lastniki prek Primorja Holdinga igrajo z zaposlenimi kot mačke z mišjo,« je povedal Bojan Kramar, sekretar območne organizacije ZSSS za Primorsko in Notranjsko. »Kar je bilo po četrtkovi skupščini Primorja Holdinga sporočeno javnosti, ni noben scenarij. Da imajo skoraj v žepu nekega strateškega partnerja, slišimo v vsaki podobni zgodbi.«
V Primorju Holdingu so se danes zavili v molk, uprava Primorja pa se je oglasila šele pozno popoldne. »Za težak finančni položaj družbe je nesporno krivo prejšnje poslovodstvo in z njim povezano oziroma pridobljeno lastništvo. Zato je nova uprava kljub jasno in javno izraženemu nasprotovanju ter ves čas izraženim grožnjam formalnih lastnikov družbe po zakonsko določeni poti prek skupščine družbe sprožila postopek posebne revizije za posle v skupni vrednosti med 17 in 23 milijoni evrov, pri čemer obstaja sum povzročitve oškodovanja družbe.
Tudi zato je nova uprava ves čas od bank upnic zahtevala prevzem lastništva prek nakupa zaseženih delnic. Revizijske aktivnosti se bodo začele ta teden. Je tako ravnanje formalnih lastnikov oziroma bivših menedžerjev torej naključje ali dobro časovno usklajen manever?« je v imenu upravnega odbora pod vodstvom Marjane Novak zvečer sporočila Ivana Bratož, vodja odnosov z javnostjo v Primorju. Po njenih besedah uprava še ni vložila predloga prisilne poravnave, saj bi Primorje v tem primeru v trenutku izgubilo vse svoje tekoče posle in povečalo svojo finančno obveznost do bank prek unovčenih garancij. Finančni učinek bi po navedbah Bratoževe v tem primeru znašal 145 milijonov evrov, pozitivni učinek prisilne poravnave pa 56 milijonov.
Po mnenju uprave Primorja lastniki trenutno v rokah nimajo niti enega verodostojnega dokumenta, ki potrjuje obstoj t. i. strateškega partnerja. »V teh razmerah torej ni nobene stvarne osnove, da bi uprava družbe sanacijo družbe lahko naslonila na dokapitalizacijo, ki bi jo izvedli sedanji formalni lastniki. Tudi če bi bila dokapitalizacija Primorja Holdinga v resnici izvedena, bi bil razpisani znesek – za sanacijo Primorja brez sodelovanja bank – bistveno prenizek.
Drugih virov ob aktualni zadolženosti lastnika ta nima na razpolago. Ekonomski lastniki družbe pa so z vstopom v formalno lastništvo nedvomno predolgo odlašali.« Tudi predstavniki sindikatov precej dvomijo, da bodo lastniki Primorja dobili strateškega partnerja. »Vse skupaj je farsa,« meni Nikola Janev, predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v Primorju.
So pa v Primorju zaposlenim danes vseeno nakazali minimalne plače. »To je nekakšna tolažba. V primeru morebitne zamenjave uprave Primorja z novo ne vemo, če bi sploh kaj dobili,« trdi Janev. Dodaja, da so bile plače, ki so bile nakazane kot minimalne, celo nižje od minimalnih. »Imele so namreč odtegljaje za prehrano na terenu, kar je nesprejemljivo«.
