Tiskane izdaje
Ljubljana, Bled – Elektrodistributerji pripravljavcem energetskega koncepta sporočajo, da se vse nove tehnologije priključujejo na distribucijska omrežja, zato si ta zaslužijo resno obravnavo, ne le bežno omembo. Jedrski strokovnjaki pa opozarjajo, da je zanesljivost preskrbe v resni nevarnosti.
Spet se je pokazalo, da so sistemske rešitve, ki nastanejo v vladnih sobanah pogosto v navzkrižju z realnostjo na trgu. Elektrodistributerji imajo kar nekaj pripomb na energetski koncept Slovenije (EKS), ki koncepta pravzaprav nima. Pariški podnebni dogovor, afera Volkswagen in tehnološki napredek so dejavniki, ki obljubljajo temeljite spremembe v energetiki v sleherni evropski državi, tudi v Sloveniji. To je vlada prepoznala tudi v EKS, ki se ukvarja s prehodom Slovenije v nizkoogljično družbo, z uvozno odvisnostjo in tehnološkim razvojem, presenetljivo malo prostora pa najde za distribucijo električne energije in pri iskanju virov za nadgradnjo in obnavljanje električnega omrežja.
Direktorji peterice slovenskih elektrodistributerskih podjetij opozarjajo, da bi moralo biti »robustno omrežje temelj vsega«.
Dodajajo, da slovensko omrežje trenutno ni pripravljeno na izzive prihodnosti. Na vprašanje Dela, ali bi preneslo objekt s petimi hitrimi polnilnicami za električne avtomobile, je predsednik uprave Elektra Ljubljane Andrej Ribič odgovoril, da »odvisno kje – v Ljubljani, ki je že precej obremenjena, ne«. Hkrati je navedel podatek, da štiri delujoče hitre polnilnice porabijo več elektrike kot hotel Mons. Opozoril je, da težavo ne pomeni energija, ampak moč, ki znaša približno 150 kilovatov na avtomobil. Omrežje takšnih obremenitev ne zdrži, bodisi ker je že zdaj preobremenjeno bodisi ker je prešibko, kot velja za nekatera odročnejša območja.
Ogrevanje se spreminja
Izzivov, povezanih z električnim omrežjem, ki je v 94 odstotkih v lasti elektrodistributerjev, je veliko že danes. Večja težava kot električni avtomobili so toplotne črpalke, katerih poraba hitro raste. Tako se je letos prvič zgodilo, da je bil presežek porabe elektrike v nedeljo popoldne. V prihodnje bodo energetske potrebe zaradi elektrifikacije prometa še večje, da bo ustrezno upravljanje omrežja še težavnejše, pa skrb vzbuja vse več malih proizvajalcev električne energije. V omrežje je trenutno priključenih že okoli 4500 zasebnih elektrarn, večinoma sončnih. Čeprav elektrodistribucijska omrežja predstavljajo ključno infrastrukturo, od katere je odvisna sposobnost uresničitve trajnostnih razvojnih strategij, EKS teh opozoril sploh ne upošteva. »Bodo te težave rešila pametna omrežja? Močno dvomim,« meni Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje.
Pametna omrežja so prihodnost, toda v slovensko-japonskem projektu Nedo je še kar nekaj neznank. Kot nam je dejal poznavalec razmer je jasno samo to, da bo projekt stal 35 milijonov evrov, nihče pa medtem ne ve, koliko bodo prispevali Japonci, koliko država, koliko Eles in koliko elektrodistributerji, ki imajo v omrežju okoli 940.000 merilnih mest.
Vse se konča pri denarju, ki ga EKS ne omenja. »V preteklih desetih letih smo v obnovo in gradnjo omrežja vložili skoraj milijardo evrov. V prihodnjem desetletju bo ta znesek še višji,« je dejal Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, in dodal, da ne predlagajo zvišanja omrežnin. A odgovora na vprašanje, kje dobiti denar za vse potrebe, še vedno ni. Pri financiranju proračuna so zdaj pomembne trošarine na gorivo, ki v proračun prispevajo približno milijardo evrov na leto. Vendar po elektrifikaciji prometa država na ta denar ne bo več mogla računati.
Eden od odgovorov bi bila dražja elektrika, toda dokument EKS se s tem ne ukvarja. »Zdaj se z električnim avtomobilom lahko vozite za ceno doma skuhane skodelice kave,« je poudaril Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjske, ki ocenjuje, da bo potovanje z električnim avtomobilom v prihodnje moralo biti dražje. Država v EKS navaja ocene vrednosti soda nafte za leto 2050, ki se nenehno spreminja in na katero nima nobenega vpliva. Niti z besedo pa ne omenja politike trošarin, čeprav je ta izključno njeno področje.
Jedrska zanesljivost
Direktor direktorata za energijo Jože Dimnik meni, da ima država dobre izkušnje z jedrsko energijo, ki pomaga, da je Slovenija po varnosti dobav elektrike med najboljšimi na svetu. Martin Novšak, generalni direktor Gena energije, poudarja, da sta tako Slovenija kot Hrvaška s podaljšanjem življenjske dobe jedrske elektrarne v Krškem za 20 let (od 2023 do 2043) pridobili po dve milijardi evrov dodane vrednosti. »Zato verjamemo, da je drugi blok jedrske elektrarne smiselno čim prej zgraditi. Slovenija je vse bolj odvisna od uvoza elektrike, imamo gospodarsko rast in letos za 30 odstotkov zmanjšano proizvodnjo hidroelektrarn,« je dejal Novšak.
Pojasnil je, da mora Slovenija letos uvažati med 20 in 25 odstotkov elektrike, julija in avgusta celo 40 odstotkov. Hrvaška uvaža še več. »Že danes bi lahko zagnali drugi blok jedrske elektrarne, pa bi komaj zadovoljili normalne potrebe v regiji. Država mora resno razmisliti o zanesljivosti preskrbe. V določenih trenutkih smo letos iskali elektriko v Ukrajini, ki niti ni sinhronizirana v evropsko omrežje, čeprav so doma obratovale vse elektrarne na olje in plin. To je realnost Slovenije in Hrvaške,« je glavni napotek za energetski koncept povzel Novšak.
