Tiskane izdaje
Na danes končani dražbi frekvenc za mobilno telefonijo je največji del spektra kupil trenutno drugi operater. Simobil je namreč dobil 48 odstotkov vsega prodanega spektra, za kar bo plačal 63,87 milijonov evrov. Telekom je za 64,2 milijonov evrov kupil 41 odstotkov razdeljenega spektra, Tušmobil pa za 20,66 milijonov evrov 11 odstotkov prodanega spektra.
Skupaj bodo tako operaterji v državni proračun prispevali 148,75 milijonov evrov. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je podelila 470 MHz, cena na megaherc na prebivalca pa je njenih izračunih primerljiva z drugimi podobno razvitimi evropskimi državami.
Simobilov spekter je cenejši, ker je v območju 800 MHz dobil frekvenčni pas, ki ima obveznosti glede pokrivanja, Telekom pa je kupil »komercialni« frekvenčni pas, ki je bil dražji. Tušmobil je v tem območju dobil pas, rezerviran za manjše operaterje. V območju 900 MHz sta Simobil in Telekom kupila vsak po 15 MHz (v eno smer), Tuš pa le 5 MHz, medtem ko je v območju 1800 MHz vodilni operater pridobil dvakrat po 25 MHz, Simobil 2 x 30 MHz, Tušmobil pa 2 x 10 MHz.
Direktor Akosa Franc Dolenc je izrazil zadovoljstvo z rezultati dražbi in njenim uspešnim zaključkom. »Pokazalo se je, da obveznost pokrivanja ni bila prepoznana kot veliko breme, ampak kot priložnost,« je še dejal. Napovedal je, da bodo operaterji dobili dovoljenja za uporabo frekvenc najkasneje do konca junija. V mesecu ali dveh naj bi regulator tudi vnovič razpisal preostalih 10 MHz v območju 1800 MHz, ki je ostalo nepodeljenih, za te frekvence pa bodo lahko kandidirali vsi operaterji. Akos je sicer s tokratno dražbo imel za milijon evrov stroškov.
Vsi zadovoljni?
Operaterji so z razpletom večinoma zadovoljni, čeprav nad končnimi cenami niso navdušeni, a tega v glavnem ne govorijo na glas, razen Simobila. V tem operaterju so namreč dejali, da so petodstotna povišanja na krog v treh tednih dražbe privedla do skupnega zneska, »katerega primarni namen se zagotovo ne zdi zagotavljanje hitrega razvoja telekomunikacijske panoge v Sloveniji, temveč predvsem polnjenje državnega proračuna.« Direktor Akosa zavrača tovrstno trditev in poudarja, da so bili cilji trije - omogočiti razvoj širokopasovnega dostopa do interneta na podeželju, konkurenco med operaterji in šele potem pobrati primerno nadomestilo za uporabo omejene javne dobrine.
V Telekomu se nad ceno vsaj javno ne pritožujejo. »Na dražbi smo za najboljšo ceno pridobili optimalen frekvenčni spekter, ki ga potrebujemo za nadaljnji razvoj in nadgradnjo ter dodatno krepitev mobilnega omrežja,« so zapisali. Medtem ko so v Tušmobilu dejali, da jim kupljene frekvence omogočajo »nadaljnje nudenje že implementiranih tehnologij,« poleg tega pa še izgradnjo omrežja LTE v frekvenčnem območju 800 MHz. Je pa Tušmobil, ker je pri bankah pridobil 28 milijonov evrov posojila in zanj zastavil svoje premoženje, kršil zaveze iz prospekta ob uvrstitvi obveznic na borzo. Zato lahko imetniki obveznic takoj zahtevajo poplačilo in v Tušu zagotavljajo, da imajo dovolj denarja za predčasno poplačilo.
Simobil okrepil, Tušmobil oslabil položaj
Zdi se, da je z razpletom te dražbe prav tretji operater odrinjen nekoliko na obrobje. Resda bo lahko s kombinacijo 800 MHz in 1800 MHz zagotavljal širokopasovni dostop prek omrežja LTE, vendar bo njegova pasovna širina zaradi zgolj desetih megahercev (v vsako smer) v obeh območjih omejena. Na 900 MHz pa bo verjetno lahko ponujal le še govorne storitve.
Po drugi strani sta Telekom in Simobil okrepila svojo pozicijo na 900 MHz, oba pridobila enako spektra kot Tušmobil na 800 MHz za pokrivanje podeželja z LTE, in dovolj pasovne širine v območju 1800 MHz, ki omogoča hiter LTE v mestih. Simobil, ki je kupil frekvenčni pas z obveznostmi pokrivanja prebivalstva, zagotavlja, da bo zaradi tega v prihodnjih treh letih povečal vlaganja v gradnjo omrežij z zdajšnjih 20 milijonov evrov na leto na precej višjo vsoto. Za letos napovedujejo, da bodo z LTE pokrili polovico prebivalstva, do leta 2017 pa 95 odstotkov prebivalstva. Telekom trenutne z LTE že pokriva 60 odstotkov prebivalstva.
Na dražbi so bile na voljo frekvence v območjih 800, 900, 1800, 2100 in 2600 MHz, ki jih bodo operaterji uporabljali za ponujanje storitev druge (gsm), tretje (umts/hspa) in še posebej četrte generacije (lte) mobilne telefonije. Frekvence iz digitalne dividende (800 MHz) bodo lahko začeli uporabljati že letos poleti, na ostalih pa večinoma že ponujajo storitve in bodo nova dovoljenja začela veljati, ko poteče veljavnost starih. To pa je leta 2016 ali kasneje.
Že pred začetkom dražbe je bilo jasno, da na njej ne bo sodeloval T-2, ki mu ni uspelo zbrati dovolj denarja za nakup frekvenc. Odpovedal se ji je tudi Telemach, čeprav naj bi za samostojen nastop na trgu mobilne telefonije imel interes. Novih vstopnikov na ta trg, ki jih je vodstvo Akosa pričakovalo, pa tudi ni bilo.
