Tiskane izdaje
»To je gotovo pomembno, še bolj nujno pa je, da bi zakonodajalec pričel urejati arhaične rešitve veljavnega zakona in pripravil pravno podlago za napredne poslovne modele, ki se razvijajo v okolju digitalnih tehnologij in globalnih komunikacijskih omrežij«, so zapisali operaterji Amis, T-2 in Telekom Slovenije.
Operaterji so se za skupni odziv odločili, ker novela pravno ureja tudi področje, ki ključno vpliva na njihove poslovne modele na trgu elektronskih komunikacij oziroma na njihovo ponudbo naprednih storitev širokopasovnih omrežij, kot sta IP-televizija in storitve videa na zahtevo.
Priznavajo, da je glavni namen predloga gotovo izboljšanje nadzora nad kolektivnimi organizacijami s ciljem povečanja njihove učinkovitosti, a obenem opozarjajo, da predlog poleg dobrih rešitev vsebuje tudi več problematičnih določb, ki obetajo več težav, dodatnih stroškov in potencialnih problemov in manj dobrih rezultatov pri urejanju in razčiščevanju pravic na trgu.
Operaterji poudarjajo tudi to, da so nekatere rešitve aktualnega zakona, ki jih predlog ne spreminja niti se z njimi ne ukvarja, arhaične in bi jih bilo treba pretehtati v luči tehnološkega napredka.
Zato predlagajo, da se pred spreminjanjem določb o obveznem kolektivnem upravljanja preuči, ali lahko prav takšne pravne rešitve predstavljajo pravno podlago za razčiščevanje pravic v nekaterih naprednih poslovnih modelih oziroma, podredno, ali možnosti razčiščevanja pravic v okvirih razširjenega kolektivnega upravljanja po vzoru skandinavskih držav predstavljajo pravo rešitev.
Dodajajo, da enostranska liberalizacija zgolj na strani kolektivnih organizacij avtorjev brez možnosti izbire in brez koristi za uporabnike nima pravega smisla, saj je namenjena zgolj začasnemu discipliniranju trenutno problematičnih kolektivnih organizacij na trgu, kar bi lahko dosegli na drugačne, boljše načine.
»Zakonodajalec bi moral poiskati rešitve, ki bi uporabnikom avtorskih del ponujale enostavne načine razčiščevanja pravic na enem mestu,« in dodali, da bi taki sistemi operaterjem omogočali enostavno in učinkovito razčiščevanje pravic, avtorjem in imetnikom pravic pa monetizacijo njihovih pravic na vsebinah tudi v digitalnem okolju.
Gospodarsko ministrstvo je februarja v javno obravnavo posredovalo predlog novele zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Kot rok za pridobivanje pripomb na novelo s strani posameznikov in organizacij je bil sprva določen 25. februar, nato pa podaljšan do 16. marca. Po pojasnilih ministrstva je bilo novelo potrebno pripraviti predvsem zaradi zagotovitve učinkovitega in preglednega delovanja kolektivnih organizacij.
