»Orodjarne so več kot stoodstotno zasedene«

Manjši del domače kovinske industrije so tudi slovenske orodjarne, ki prav tako največ orodij izdelajo za, če že ne svetovne, pa za večino evropske avtomobilske industrije. Če že torej morda v prav vsakem modelu avtomobila ni slovenskih delov, pa so morda bili narejeni z orodji, ki so bila izdelana v Sloveniji.

O razmerah in priložnostih slovenskega orodjarstva smo se pogovarjali z dr. Blažem Nardinom, direktorjem Gorenja Orodjarne ter tudi predsednikom vodstva Združenja kovinske industrije v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in članom njenega predsedstva.

V Gorenje je Nardin pred leti prišel iz celjskega Tecosa – Tehnološkega centra orodjarstva Slovenije. Gorenjeva orodjarna v lasti Skupine Gorenje je že takrat veljala za eno najnaprednejših domačih orodjarn, pod Nardinom pa so se spopadli z novimi izzivi in brez večjih ran premagali tudi krizno leto 2009, ko so domače orodjarne zaradi negotovosti v avtomobilski industriji nenadoma ostale brez naročil.

Orodjarstvo že dolgo ni omejeno le na izdelovanje orodij za obdelavo oziroma izdelavo delov iz pločevine. Današnje moderne orodjarne razvijajo, izdelujejo in vzdržujejo orodja za predelavo pločevine, brizganje plastike, termoformiranje in stiroporno embalažo, v Gorenju Orodjarni poleg tega izdelujejo tudi merilne sisteme za nadzor ter preverjanje funkcionalnih in varnostnih lastnosti različnih aparatov.

Seveda pa je Gorenjeva orodjarna še vedno pomemben hišni dobavitelj za tovarne gospodinjskih aparatov po vsej Evropi. Nardin ponosno potrdi, da so izdelali tudi orodja za proizvodnjo Gorenjeve »skandinavske« prestižne znamke Asko, katere proizvodnjo je koncern predlani s Švedske preselil v Velenje.

Pred letom 2009 ste veliko vlagali v posodobitev proizvodnje in ste kot najsodobnejša orodjarna pri nas zato lažje premagali krizo. Je bilo treba ohranjati konkurenčnost z vlaganji tudi pozneje?

Po letu 2009, ko smo doživeli veliko krizo, saj več kot pol leta nismo dobili niti enega naročila za nov projekt na področju novih orodij, smo se konsolidirali in zdaj poslujemo zelo uspešno. Pri vlaganjih smo v zadnjih letih vse investicije usmerjali v boljšo produktivnost in posledično profitabilnost poslovanja. Investicije v zadnjih letih, gre za 4,3 milijona evrov, so se izkazale za pravilne – povečali smo konkurenčnost na svojih trgih.

Orodjarstvo je delovno intenzivna panoga in poleg investicijskih vlaganj je treba veliko vlagati tudi v sodelavce, usposabljanje in izobraževanje. Tako nenehno zvišujemo stopnjo izobrazbene strukture, kjer so ključni poklicni, tehnični in inženirski profili. V zadnjem času smo v programu mladih raziskovalcev zaposlili mladega doktorja znanosti, ki je zdaj pri nas stalno zaposlen. Dela v strateškem razvoju novih orodij. V kratkem bomo zaposlili vsaj še enega doktorja.

Veliko delate za podjetja iz Skupine Gorenje, po drugi strani menda tudi za druge proizvajalce gospodinjskih aparatov. Kako ločujete med interesi matične skupine in drugimi naročniki iz iste panoge?

Skupina Gorenje, ki je naš lastnik, je tudi naš največji posamezni kupec, v strukturi prodaje pomeni okoli 30 odstotkov prihodkov. Vse druge prihodke dobimo na avtomobilskem področju. Proizvodnja orodij za druge proizvajalce bele tehnike pa je nemogoča, saj smo s svojim imenom njihova neposredna konkurenca. Edina izjema je korporacija Panasonic, ki pa je približno desetodstotni lastnik Gorenja. Predvidevamo, da bomo v prihodnje za Panasonic izdelali več orodij za preoblikovanje pločevine in tudi orodij za plastiko. Tako bomo naša orodja lahko prodajali tudi na Japonsko, kjer zdaj določene tehnologije za potrebe orodij že uporabljajo.

Za druga podjetja iz panoge bele tehnike opravljamo različne storitve. Lahko izpostavim BSH iz Nazarij, od koder pa smo se morali večinoma umakniti prav zaradi konkurence na trgu bele tehnike. Čeprav v Gorenju Orodjarni strogo varujemo industrijsko lastnino naših kupcev, je kupce velikokrat težko prepričati, da je njihova lastnina pri nas popolnoma varna. Njihova skrb je razumljiva, vendar nepotrebna. Velik potencial je naš profitni center Merilni sistemi, ki na mnogo področjih lahko spodbudi medsebojno sodelovanje.

Kakšen kupec je matično Gorenje?

Za družbe Gorenja doma in v tujini ustvarimo 30 odstotkov prihodkov, hkrati pa izdelamo le okoli pol orodij, ki jih Gorenje potrebuje. Druga orodja naročajo zunaj skupine – tako v Sloveniji kot v tujini. Razlog je, da nekaterih orodij zaradi dobavnih rokov ni mogoče realizirati, nekaterih pa se nam niti ne izplača izdelovati. Skoraj vsa drugo izdelamo za avtomobilsko industrijo oziroma njene dobavitelje.

Za katere znane znamke aparatov in avtomobilov izdelujete orodja?

Naš večinski trg je avtomobilska industrija. Strateško smo se usmerili neposredno k proizvajalcem vozil in naši najpomembnejši kupci so Daimler, Renault, BMW, Opel, Porsche in druge znamke skupine VW. Sodelujemo tudi z dobavitelji, kot so Voestalpine, Magna, Brose, in drugimi. Vsako drugo leto smo na mednarodnem sejmu Euroblech, na katerem vsakič osvojimo kakšnega novega kupca.

Napovedovali ste povečanje prodaje letalski industriji.

Ne še tako, kot si želimo. Na tem področju smo z zadnjimi vlaganji dosegli, da bomo projekte za letalsko industrijo lažje prevzeli. O podrobnostih še ne želim govoriti.

V zadnjih letih ste močno skrajšali tudi roke za dobavo orodij ...

Predvsem smo močno povečali produktivnost. Pri dobavnih rokih gre predvsem za spoštovanje dogovorjenih rokov. Pred leti smo imeli največ orodij do dolžine dveh metrov, danes imamo v portfelju predvsem orodja večjih dimenzij, vse do šest metrov. Zanje so dobavni roki veliko daljši kot za manjša orodja.

Slovenske orodjarne, ne samo vaša, ne proizvajajo prav veliko za domačo industrijo ...

Vsi se usmerjamo na trge, kjer so kupci. Naš hendikep je, da je v Sloveniji zelo malo proizvajalcev končnih produktov, veliko pa imamo industrije komponent. Multiplikacijski faktor povečujemo s tem, da poskušamo orodja, ki jih proizvajamo, obdržati v lastni proizvodnji ter jih nato tudi imeti v eksploataciji. To pa pomeni, da moramo dodatno vlagati v tehnologije, ki niso neposredno povezane z orodjarstvom. Tako poleg delovno intenzivne panoge postaja orodjarstvo tudi investicijsko intenzivna panoga.

Ampak z znanji, ki jih potrebujejo orodjarne, pri nas ni težav, le kadrov ni dovolj. Ste jih iskali v tujini?

Da. Zadnja leta smo veliko vlagali v štipendije za potrebe orodjarjev, operaterjev CNC-strojev in razvojnih inženirjev. Trenutno imamo v podjetju 18 štipendistov, od tega je deset orodjarjev, vse drugo so študenti različnih fakultet. Imamo zelo dober odnos s šolskimi centri v okolici, ki v zadnjih letih vpisujejo več orodjarjev, zato nisem pesimist.

Iskanje kadrov v tujini pa smo izvedli z ustanovitvijo hčerinskega podjetja Gorenje MDM v Kragujevcu v Srbiji. Tam imamo 85 sodelavcev, s katerimi sodelujemo pri izdelavi in zagonu orodij ter novo proizvodno enoto, ki nam bo v prihodnje koristila pri širjenju našega proizvodnega in tržnega potenciala.

Ali imate domači orodjarji še vedno polno zasedene zmogljivosti?

Vse orodjarne v Sloveniji in Evropi so, če tako rečem, več kot stoodstotno zasedene. Povpraševanje po orodjarskih storitvah je izjemno veliko. Podobno je bilo tudi leta 2008, a upam in tako kažejo določeni kazalniki, da se leto 2009 ne bo spet ponovilo.

V naši panogi skokovita rast ni mogoča. Treba je graditi na organski rasti, saj novi kadri potrebujejo vsaj od tri do pet let, da postanejo vsaj delno samostojni in dobri strokovnjaki. Sistemska podpora vlade mora biti predvsem v tem, da bo gospodarstvo davčno razbremenila. V celoti podpiram manifest industrijske politike, ki ga je pripravila GZS in je naslovljena na prave izzive za vlado, kje in kako naj podpre vso industrijo.

Ste tudi predsednik Združenja kovinske industrije v GZS in se zavzemate za usmerjanje mladih v izobraževanje za orodjarsko industrijo. Se ta prizadevanja izplačajo, dajejo rezultate?

Pozitivna percepcija industrije v Evropi se je prenesla tudi v Slovenijo. To se dogaja tako v razvojni politiki EU, ki ima projekte usmerjene neposredno v podporo industriji. Po drugi strani je nemška vlada lansirala lastno industrijsko politiko. Oboje je pripomoglo, da je industrija vse manj problematizirana. Vse to se izraža tudi v odzivu mladih in njihovih staršev, ki so spoznali, da je prihodnost v tehniki in industriji. Poklicne in tehnične šole so vse bolj obiskane, v tehnične šole se spet vpisujejo vse boljši učenci in dijaki.

Trud za pozitivno promocijo se je obrestoval, šele dolgoročno pa se bo pokazalo, da je bil preobrat nujen in bo dolgoročno prinašal pozitivne učinke.

Kakšne spremembe je orodjarstvo doživelo v zadnjem desetletju?

Tehnološki razvoj je gonilo vsake industrije. Poglabljanje v posamezen tehnološki proces zahteva vse bolj kompleksne postopke. Področje klasičnih izdelovalnih tehnologij se razvija v optimizacijo in izboljšave obdelovalnih postopkov, novih rezilnih orodij ... Bistvena sprememba je uvedba laserskih tehnologij v orodjarske izdelovalne postopke. Tako na področju laserskega rezanja kot tudi pri varjenju. Največji napredek in spremembo so prinesle tako imenovane dodajne tehnologije, ki bodo v prihodnosti pomemben delež izdelovalnih tehnologij, zdaj pa so industrijsko šele delno uporabne.

Tudi uvajanje novih materialov v končne izdelke pred nas postavlja izziv, da se pripravljamo na obvladovanje prihajajočih tehnologij. Takšen izziv je tehnologija vroče in hladne izdelave izdelkov iz visokotrdnostnih materialov, novih lahkih kovinskih materialov, nekovinskih materialov, kot so polimeri in grafit. Spremenil se je tudi poslovni model pridobivanja projektov. Kupci iščejo podjetja, ki dolgoročno lahko zagotovijo proizvodne kapacitete in se lahko hitro odzivajo na njihove zahteve. Spremenili so se tudi plačilni pogoji, kjer se od nas pričakuje, da nosimo vse več stroškov financiranja projektov, kar za razvoj panoge ni dobro.

Kolikšen del evropskega trga s področja razvoja in izdelave orodij za preoblikovanje pločevine ima Gorenje Orodjarja?

Do natančnega podatka je nemogoče priti. Obstajajo ocene velikosti trga, ki jo vsako leto izdela mednarodno združenje ISTMA. Po njihovih ocenah ima Gorenje Orodjarna na področju preoblikovanja pločevine enoodstotni tržni delež.

Kako vam v Gorenju Orodjarni uspe slediti temu, kaj bodo vaši kupci potrebovali jutri in kako se na to pripravljate v razvoju? Pravite, da orodjarji niste več samo izdelovalci orodij, temveč ste razvojni partnerji naročnikov, kar sega tako daleč, da sodelujete celo pri fizičnem testiranju novih avtomobilov in po potrebi spreminjate orodja ...

Imamo zelo močno prodajno in razvojno ekipo, ki je nenhno v stiku s kupci. Na projektnih sestankih se pogovarjamo o operativnih potrebah kupcev in jim poskušamo kar najbolj slediti. Naš oddelek za strateški razvoj spremlja, kaj se dogaja v razvoju novih tehnologij in to poskušamo generirati. Kupcem tako lahko s ponosom predstavimo rešitve, ki jih že obvladujemo, konkurenca pa še ne. Govorimo o inteligentnih orodjih, ki so sposobna samoprilagoditve. Trenutno se kupci še ne odločajo za integrirane rešitve, dogovarjamo pa se za realizacijo parcialnih.

Izdelki iz naših orodij so razviti na digitalni ravni. Vendar je treba vse digitalne tehnološke rezultate preveriti tudi v realnosti, zato s kupci sodelujemo tudi pri testiranju izdelkov iz naših orodij. Če testi niso uspešni, izdelek in orodje korigiramo in spet preizkusimo. To je lahko zelo zamuden postopek in lahko traja več mesecev, dokler ne dobimo za kupca zadovoljivih rezultatov. S tem smo si pridobili status razvojnega dobavitelja orodij, kar je po eni strani čast, po drugi strani pa od nas zelo veliko zahteva.

Kaj se je v letih po krizi dogajalo z domačo kovinsko industrijo, torej s številom podjetij, zaposlenih, letnimi prihodki in predvsem s prodajo na zaposlenega ter z dodano vrednostjo na zaposlenega?

Kovinskopredelovalna industrija si je po krizi zelo dobro opomogla. Večina podjetij zaznava lepo rast in dobičkonosnost. Na to kaže tudi dejstvo, da so štirje prejemniki nagrad GZS za dobro poslovanje prav iz naših vrst.

Ali – ta izraz je vaš – »nemške« zahteve še pomagajo orodjarnam, da so napredne in konkurenčne tudi v tujini?

Absolutno. Visoki nemški standardi so nas naučili, kaj so toleranca, ponovljivost in časovna odzivnost. Pri nekaterih kupcih pa smo nato včasih deležni tudi tako imenovanih prilagoditev toleranc, kar je treba zaradi preostrih zahtev konstruktorjev izdelkov, ki jih s proizvodnim procesom ni mogoče doseči. Vsekakor pa sta dobra kakovost in stroškovna učinkovitost prvi pogoj, da se kupci s podjetjem sploh pogovarjajo.

Ali je Slovenija po deležu izvoza orodij v celotnem izvozu še vedno v svetovnem vrhu?

Izračunov nisem delal, a zaradi malo prebivalcev lahko Slovenija zelo hitro doseže vrh in tam ostane.