Tiskane izdaje
Ljubljana – Malo gospodarstvo, ki je tako kot celotno v krizi, želi pomagati državi, vendar to z višanjem davkov in prispevkov in ob birokratskih ovirah ne bo možno, je po pogovoru s predsednikom Borutom Pahorjem povedal podpredsednik OZS Branko Meh. Predsednik Pahor pa pogreša več razprave o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Socialni partnerji povsem upravičeno razpravljajo o svojem položaju, pri tem pa se pozablja na gospodarstvo, ki drži državo pokonci. Medtem ko se kriza okrog nas počasi končuje, gospodarstva pa okrevajo, Slovenija na lestvici konkurenčnosti drsi navzdol. Povsod okrog nas je jasno, da so za boljši standard prebivalstva potrebna nova delovna mesta in spodobne plače. Brez razprave o konkurenčnosti pa ne bo nič.
Vodstvo obrtno-podjetniške zbornice je predsedniku povedalo, da ocenjujejo, da se je položaj obrtništva, ki ni nepomembno, relativno in absolutno poslabšal; brez ukrepov pa se lahko po njihovi oceni le še poslabša. Borut Pahor je zato obljubil, da se bo v okviru svojih pristojnosti zavzel, da se to reši.
Predsednik prav veliko pristojnosti v tem primeru res nima. Nekoliko drugače pa je bilo decembra 2008, ko je kmalu po državnozborskih volitvah obiskal OZS z močno ministrsko ekipo. Borut Pahor se je takrat pohvalil, da Slovenija ni v recesiji, mali gospodarstveniki pa so mu pojasnili, da vsi znaki kažejo, da prihaja kriza tudi k nam. In je prišla in v odnosih vlada : obrtništvo kulminirala v letu 2011 s pisanjem protestnih pisem, državljansko nepokorščino in zborovanjem v prestolnici.
Branko Meh je predsedniku Borutu Pahorju pojasnil, da predstavlja malo gospodarstvo po številu subjektov kar 99 odstotkov celotnega gospodarstva in zaposluje 230 tisoč oseb. In dodal, da je bilo lani nerealiziranih 81 odstotkov obrtniških zahtev oziroma predlogov, kako izboljšati poslovno okolje, 8 odstotkov jih je v postopku reševanja, zgolj 11 odstotkov pa je bilo realiziranih oziroma delno realiziranih. Meh seveda upa, da bo vlada letos učinkoviteje reševala težave obrtnikov in malih podjetnikov.
Priznati je treba, da se OZS silovito bori proti sivi ekonomiji – še ne tako daleč nazaj je bila skorajda edini borec – zategadelj je podpirala zakonodajo o malem delu in delu na črno, ki je potem padla na referendumu. Statistika je na področju samostojnega podjetništva precej šibka. In zaostaja. Tako lahko pač operiramo s podatki za leto 2012. Po obrtnem registru je bilo tega leta v Sloveniji 51.156 obrtnih obratov, od tega pa 39.690 samostojnih podjetnikov. Po ocenah je bilo pri slednjih zaposlenih 38.925 delavcev, medtem ko je bilo v 11.466 gospodarskih družbah s področja obrti 53.500 zaposlenih.
Vseh 72.325 malih samostojnih podjetnikov – od obrtnikov preko zdravnikov, umetnikov, odvetnikov do novinarjev – je po podatkih iz njihovih letnih poročil, ki jih je zbral Ajpes, imelo leta 2012 natanko 45.222 zaposlenih. Skupni prihodki vseh so znašali 4,87 milijarde evrov, odhodki pa 4,59 milijarde evrov. O negativnem poslovnem izidu je poročalo 16 tisoč samostojnih podjetnikov s 6347 zaposlenimi; negativni poslovni izid je v skupnem znesku dosegel 78 milijonov evrov. Povprečno je vsak od teh podjetnikov leto 2012 končal s 4864 evri minusa, ki ga je pokril iz lastnega žepa ali pač iz sivega fonda, ki ga je ustvaril z neevidentiranjem poslov.
Primerjava podatkov za leti 2011 in 2012 pokaže, da se je število obrtnih obratov zmanjšalo za odstotek: število samostojnih podjetnikov se je zmanjšalo za 2,6 odstotka, število gospodarskih družb in zadrug pa povečalo za 5,1 odstotek. Skoraj tretjina vpisov v obrtni register (32,2 odstotka) je bila leta 2012 s področja gradbeništva, dobre tri desetine (30,7 odstotka) je storitvenih dejavnosti, vedno močna prometna dejavnost pa je tik pod desetino (9,6 odstotka). Na četrtem mestu je kovinska dejavnost (8,0 odstotka) in na petem gostinska (5,4 odstotka). S precej nižjim odstotkov sledijo lesna dejavnost (2,7 odstotka), tekstilna in usnjarska (2,4), grafično-papirna (1,9), živilska (1,7), elektro (1,8), kmetijska (1,0) in domača in umetnostna obrt s polodstotnim deležem.
