Pametna mesta: samozadostna urbana okolja

V mestih živi več kot polovica svetovnega prebivalstva, ta delež pa se iz leta v leto povečuje. Projekcije organizacije OECD kažejo, da naj bi v največjih urbanih okoljih po svetu do leta 2050 živelo že kar 70 odstotkov oziroma dobrih sedem milijard ljudi. Takšna rast (vele)mest je velik izziv za številne inženirje, tako načrtovalce urbanih okolij, transportnih sistemov, logiste, upravitelje dobavnih verig, upravitelje smetišč in druge.

Velika gostota prebivalstva negativno vpliva tudi na klimatske pogoje, posebno v smislu globalnih ciljev znižanja ogljičnih izpustov. Evropska unija hoče doseči znižanje emisij CO2 v mestih za petino do leta 2020, do leta 2050 pa za kar 80 do 95 odstotkov.

»Razvoj samovzdržnih in CO2-nevtralnih urbanih okolij je preprosto nujen. Cilje je mogoče doseči le s smiselnim upravljanjem inovacij in načrtovanjem širitve mest. Veliko bo hibridnih rešitev – od energijsko učinkovite gradnje, elektrifikacije transporta in inteligentnih nadzornih sistemov do brezemisijskih proizvodnih obratov. Več prizadevanj bo treba vložiti v čiščenje odpadnih voda,« pojasnjuje Steffen Braun, vodja kompetenčnega centra za načrtovanje urbanih sistemov na inštitutu Fraunhofer. Kot referenčni primer mesta prihodnosti je Braun izpostavil študijo Morgenstadt, ki že od leta 2012 velja za nekakšen referenčni primer implementacije najnovejših tehnologij in rešitev omenjenega inštituta ter številnih industrijskih partnerjev.

Pametno mesto – urbani raj

Nemško zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave je prav tako vzelo študijo Morgenstadt za svoje izhodišče razvoja strategij glede urbanih okolij prihodnosti. Poudarek je na samovzdržnosti okolja in inteligentnem razvoju. Cilj raziskovalcev je ustvariti pametno družabno mesto, ki bo poleg osrednjega življenjskega prostora ponujalo tudi okolje za ekonomski razvoj, skladen z 21. stoletjem. Osnovna ideja se sliši skoraj utopično: prebivalci teh mest bodo hodili v šolo, službo ali pa uživali v prostem času brez kakršnegakoli negativnega vpliva na okolje. Imeli bodo dostop do čiste vode, zdrave hrane, do okolja prijazno pridelane/pridobljene energije, učinkovitih transportnih poti, vse skupaj pa bo začinila dobra kakovost ozračja. Sodobni (in pametni) državljani bodo tako imeli na razpolago vse, kar potrebujejo za udobno življenje v svojem urbanem habitatu.

Da bi v zgoraj opisanih vrsticah vizija čim prej postala realnost, ekipe raziskovalcev nenehno razvijajo in preizkušajo nove koncepte, temelječe na inovativnih tehnologijah. Nizozemski znanstveniki, denimo, v mestu Eindhoven že preizkušajo sistem brezemisijskega prometa, katerega načrt predvideva zgolj upotrabo električnih vozil (avtobusov in avtomobilov) v centru mesta. Nemški mesti Chemnitz in Reutlingen prek omrežja, zgrajenega iz pametnih senzorjev, spremljata ves cestni promet in delež obiskovalcev ter dnevnih migrantov. Njun sistem spominja na nekakšno fitnes zapestnico, s tem, da stremi k odpravi prometnih zamaškov in preobrazbi nakupovalnih središč. Norvežani v mestu Stavanger preizkušajo nove sisteme shranjevanja energije, interdisciplinarna skupina znanstvenikov pa proučuje izboljšave v medicinski oskrbe, in sicer s povezovanjem podjetij, prebivalstva in medicinskega osebja.

Urbana prihodnost v Berlinu

Številni mednarodni strokovnjaki so na konferenci Urban Futures Conference v Berlinu predstavili svoje vizije, rešitve in priporočila o transformaciji urbanih okolij. Inženirji so proučevali predvsem tehnične, politiki, ekonomisti in psihologi pa ekonomske in socialne vplive sprememb, ki bodo mesta prej ali slej doletele. Braun je odkrito priznal: »V Nemčiji smo že dodobra začrtali strategijo razvoja pametnih mest, a preden te postanejo realnost nas čaka še veliko dela.« Morgenstadtu se bodo v prihodnjih petih letih pridružili številni novi pilotski projekti in koncepti.

Kaj je še bilo mogoče videti v Berlinu? Poleg rešitev iz urbanega razvoja so prednjačile še električna mobilnost, splet stvari, industrija 4.0 pa tudi demografske študije, študije klimatskih sprememb in uvedba nove ekonomske paradigme – ekonomija deljenja. Svet se namreč spreminja zelo hitro, načrtovalce prihodnosti pa še najbolj skrbi zapletenost transformacije družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikov. Pospešene urbanizacije namreč ne bo mogoče ustaviti, z njo se bo treba le spopasti in jo kar najprimerneje rešiti.

Kako daleč smo od idealnega mesta, priča že pogled v aktualne sisteme in infrastrukturo. Vsi temeljijo na zastareli tehnologiji, so daleč od samovzdržnosti, neprilagodljivi, neučinkoviti in brez prave možnosti za spremembe. Mesta prihodnosti bodo morala postaviti popolnoma nove temelje. Mestom, ki se dušijo v prometu, so prepotratna z energijo, vodo in drugimi viri, močno onesnažujejo in ustvarjajo zelo veliko odpadkov, bo preprosto moralo odklenkati. A za kaj takega bodo morali združiti moči tako državljani, občine, regije kot podjetja. Brez skupnega jezika in cilja, bo že tako visoko postavljen ideal še težje dosegljiv.