Tiskane izdaje
Ljubljana − Na tržnem inšpektoratu so samoiniciativno in s podarjeno (računalniško) opremo pripravili »prototip« programa Pametni inšpektor, glavni tržni inšpektorici Andrejki Grlić pa so člani upravnega odbora obrtno-podjetniške zbornice (UO OZS) obljubili sodelovanje pri uveljavljanju programa.
Na tržnem inšpektoratu so v šeststo delovnih urah sestavili seznam zahtev (predpisov), ki jih morajo gospodarski subjekti izpolnjevati, inšpektorji pa preverjati. V praksi bi torej obrtniki in podjetniki v miru lahko odkljukali različne zahteve, inšpektorji pa bi si po vsej državi predpise lahko enotno tolmačili.
Andrejka Grlić: "Na tržnem inšpektoratu želimo biti partnerji gospodarstvu. Naš namen ni izrekanje glob, ampak zagotavljanje urejenosti trga. S Pametnim inšpektorjem bi gospodarstvo dobilo celotno informacijo o zahtevah na enem mestu."
Če bi na tržnem inšpektoratu imeli potrebna sredstva, bi program lahko zaživel že v letošnjem letu. A samo za tržni inšpektorat, ki pa, sodeč po razpravi obrtnikov in podjetnikov, zanje niti ni glavni problem. V državi je pač še − pozor! − 24 (z besedo štiriindvajset) drugih inšpekcij. Zato ni presenetljiva ugotovitev Bojana Železnika, da imajo obrtniki in podjetniki v svojih poslovnih prostorih kar naprej kakšnega inšpektorja in so od njih že kar utrujeni.
Ost kritike bi bilo torej treba najprej usmeriti v zakonodajalce, pa uradnike na ministrstvih, naj vendarle pripravijo prebavljive predpise; tudi sprejeto evropsko zakonodajo je seveda treba upoštevati − vendar so tudi tam lahko razlike. Tako inšpektorji kot podjetniki vidijo, kaj je v predpisih nesmiselno, zato bi bilo dobrodošlo, če bi njihove ugotovitve upoštevali tudi zakonodajalci.
Pobudo za Pametnega inšpektorja, ki bi lahko odpravil marsikatero administrativno oviro − začenši z različnim tolmačenjem istih predpisov − v vseh 25 inšpektoratih, pa bi kazalo usmeriti na Inšpekcijski svet, ki mu predseduje kar minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
