Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Papirnica Radeče: tujci so izginili, banke pa čakajo

Pergam poziva banke upnice družbe Radeče papir v stečaju naj zagotovijo obratni kapital za zagon proizvodnje.

tor, 15.01.2013, 15:49; spremenjen: 19:06
5 milijonov evrov bi potrebovali za zagon stroja 4

Radeče - Zaradi stečaja Radeče papirja je na borzo dela predlani odšlo 228 papirničarjev, od takrat pa stečajnemu upravitelju Borutu Sokliču papirnice ni uspelo prodati. Sindikat KNSS Pergam je obnovil pobudo, da bi Soklič v financiranje zagona prepričal upnice - banke.

Predsednik Pergama Janez Posedi trdi, da stečaja ni bilo zaradi nekonkurenčnosti, saj je imela papirnica za izdelovanje papirja za vrednejše tiskovine na leto več kot 50 milijonov evrov izvoza in bila uspešna na mednarodnih razpisih. Zaradi mirovanja strojev imajo po njegovem največ škode upniki, med katerimi so največji NLB, Abanka Vipa, NKBM in Raiffeisen. »Tudi prodati je zaprto tovarno težje,« pravi Posedi.

Soklič je lani pogovore z več kupci pripeljal razmeroma daleč, potem prodaje ni bilo. Dodatna težava je tudi, da bi kupec za zagon vse tovarne potreboval deset milijonov evrov obratnega kapitala. Tako so se umaknili tajska multinacionalka Double A, neki ameriški sklad, turški Saray in francoski Oberthur; eni zaradi tehnološke tveganosti, drugi zato, ker niso dobili zagotovil o subvencioniranju delovnih mest, tretji so razpolagali le z drobižem.

V duhu ideje o ponovnem delnem zagonu je tudi načrt občine Radeče, ki je prek komunalnega podjetja ustanovila družbo, da bi ta najela enega izmed strojev. A banke niso podprle poslovnega načrta in županja Rafaela Pintarič pravi, da je podjetje v mirovanju. Soklič pa je danes dejal, da za obstoj podjetja ne ve, pogovorov o možnostih oddaje dela papirnice občinskemu podjetju pa ni bilo. Zamisel je sicer podprl, a slediti mora namenu stečajnega postopka, ne pa organizirati proizvodnje v drugem podjetju.

Nekdanji sindikalist papirnice Stane Klanšek pravi, da je na borzi dela še vedno okoli 100 nekdanjih papirničarjev in z njimi bi bilo proizvodnjo na stroju štiri mogoče zagnati. Posedi dodaja, da bi za to potrebovali od tri do pet milijonov evrov obratnega kapitala. Potem bi postopoma lahko začeli tudi proizvodnjo na stroju pet, v Radeče pa bi se vrnil marsikateri papirničar, ki je po stečaju delo našel v oddaljenih Papirotiju, Aeru in Vipapu.

Idejo, da papirnico v življenje vrnejo banke upnice, so sindikati decembra predstavili Sokliču in ga danes tudi javno pozvali, naj poskuša v to prepričati upniški odbor. V Pergamu so prepričani, da bi s tem obnovili del delovnih mest, preprečili dokončni propad papirnice, stečajni upravitelj pa bi za delujočo tovarno ob morebitni prodaji iztržil več kakor za tovarno duhov.

Soklič nam je povedal, da je to kot dobro pobudo že 15. decembra predstavil upniškemu odboru. »Toda obstajati mora resna pobuda, ki je zdaj ne vidim. Kot stečajni upravitelj ne morem poslovno posredovati med radeškim občinskim podjetjem in bankami,« je dejal.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se