Tiskane izdaje
Predsednik Pergama Janez Posedi trdi, da stečaja ni bilo zaradi nekonkurenčnosti, saj je imela papirnica za izdelovanje papirja za vrednejše tiskovine na leto več kot 50 milijonov evrov izvoza in bila uspešna na mednarodnih razpisih. Zaradi mirovanja strojev imajo po njegovem največ škode upniki, med katerimi so največji NLB, Abanka Vipa, NKBM in Raiffeisen. »Tudi prodati je zaprto tovarno težje,« pravi Posedi.
Soklič je lani pogovore z več kupci pripeljal razmeroma daleč, potem prodaje ni bilo. Dodatna težava je tudi, da bi kupec za zagon vse tovarne potreboval deset milijonov evrov obratnega kapitala. Tako so se umaknili tajska multinacionalka Double A, neki ameriški sklad, turški Saray in francoski Oberthur; eni zaradi tehnološke tveganosti, drugi zato, ker niso dobili zagotovil o subvencioniranju delovnih mest, tretji so razpolagali le z drobižem.
V duhu ideje o ponovnem delnem zagonu je tudi načrt občine Radeče, ki je prek komunalnega podjetja ustanovila družbo, da bi ta najela enega izmed strojev. A banke niso podprle poslovnega načrta in županja Rafaela Pintarič pravi, da je podjetje v mirovanju. Soklič pa je danes dejal, da za obstoj podjetja ne ve, pogovorov o možnostih oddaje dela papirnice občinskemu podjetju pa ni bilo. Zamisel je sicer podprl, a slediti mora namenu stečajnega postopka, ne pa organizirati proizvodnje v drugem podjetju.
Nekdanji sindikalist papirnice Stane Klanšek pravi, da je na borzi dela še vedno okoli 100 nekdanjih papirničarjev in z njimi bi bilo proizvodnjo na stroju štiri mogoče zagnati. Posedi dodaja, da bi za to potrebovali od tri do pet milijonov evrov obratnega kapitala. Potem bi postopoma lahko začeli tudi proizvodnjo na stroju pet, v Radeče pa bi se vrnil marsikateri papirničar, ki je po stečaju delo našel v oddaljenih Papirotiju, Aeru in Vipapu.
Idejo, da papirnico v življenje vrnejo banke upnice, so sindikati decembra predstavili Sokliču in ga danes tudi javno pozvali, naj poskuša v to prepričati upniški odbor. V Pergamu so prepričani, da bi s tem obnovili del delovnih mest, preprečili dokončni propad papirnice, stečajni upravitelj pa bi za delujočo tovarno ob morebitni prodaji iztržil več kakor za tovarno duhov.
Soklič nam je povedal, da je to kot dobro pobudo že 15. decembra predstavil upniškemu odboru. »Toda obstajati mora resna pobuda, ki je zdaj ne vidim. Kot stečajni upravitelj ne morem poslovno posredovati med radeškim občinskim podjetjem in bankami,« je dejal.
