Paradajz začenja šesto obetavno sezono

Na 6,5 ha rastlinjakov so v Paradajzu lani pridelali okrog 3500 ton paradižnika - načrtujejo novo širitev.

pet, 21.04.2017, 17:00

Turnišče - Čeprav jim je država lani zaradi izkoriščanja geotermalne energije naložila plačevanje koncesnine, bodo v družbi Paradajz, ki od leta 2011 v rastlinjakih v Renkovcih prideluje premium paradižnik, končali z drugim najvišjim dobičkom doslej. Nekaj manj kot 600.000 evrov ga bo ob šestih milijonih prihodkov, ki so najvišji doslej.

Prav sredi tega meseca se je v Paradajzovih rastlinjakih v Renkovcih potem, ko so decembra stare rastline paradižnika zamenjali z novimi sadikami, začela nova sezona obiranja, ki bo trajala vse do letošnjega božiča. Letos imajo v rastlinjaku na dobrih šestih hektarjih enajst sort paradižnika, poskusno pa pridelujejo tudi kumare in drugo zelenjavo, da bi imeli najprimernejše sorte in vrste zelenjave pripravljene za čas, ko se bodo znova širili.

Paradajz je s pridelavo paradižnika Lušt začel na štirih hektarjih rastlinjakov, pred tremi leti so te razširili na dobrih šest hektarjev, sedaj pa imajo že pripravljene načrte za dograditev novih na površini 2,3 hektarja. Dograditev bi verjetno že bila končana, vendar jih je okoljsko ministrstvo presenetilo z zahtevo, da morajo poleg spremembe namembnosti novih površin pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje. Ker pridobivanje tega soglasja traja precej časa, so zamudili roke za prijavo za kmetijske subvencije in sedaj čakajo na novo priložnost, pravi solastnik in direktor Kristjan Magdič.

Nove možnosti ogrevanja rastlinjakov

Finančni direktor Aleš Okorn poudarja, da zato, ker se je izkoriščanje geotermalne energije za ogrevanje rastlinjakov z uvedbo koncesij in plačevanja koncesnin podražilo, in tudi zato, ker jim je država s podelitvijo koncesije omejila količino termalne vode na polovico tistega, kar bi potrebovali, razmišljajo tudi o drugih možnostih ogrevanja novih rastlinjakov. Tako ni izključeno, da bodo nov del, deloma pa tudi obstoječe rastlinjake v prihodnje raje ogrevali s toplotnimi črpalkami kot z geotermalno energijo.

Kljub temu pa so na kmetijsko ministrstvo poslali tudi vlogo za subvencijo za vrtanje reinjekcijske geotermalne vrtine, ki bi jo bili pripravljeni narediti zato, da bi si s tem bistveno znižali znesek koncesnine, ki ga morajo plačati državi. Obenem bi povečali količine tople vode, ki bi jo lahko načrpali vsako leto. Sedaj čakajo odločitev ministrstva glede subvencije, saj vrtine povsem sami ne bi zmogli financirati.

V družbi Paradajz je bilo v lanskem letu povprečno zaposlenih 58 delavcev, kar je 16 več kot leto poprej, morebitna širitev rastlinjakov pa bo prinesla še nova delovna mesta.

 

Povezane novice

Ko paradižnik postane resen posel
7. julij ob 14:42
Blagovno znamko Lušt večina slovenskih kupcev dobro pozna. To so tisti paradižniki, ki se po okusu brez težav kosajo z doma pridelanimi. Kako je nastajal Lušt, smo med drugim vprašali Dejana Šumaka, direktorja in ...
Prijavi sovražni govor