Petdeset je novih trideset

Zaradi vse večjega deleža starejših prebivalcev so nujni premiki na področju zaposlovanja generacije 50+.

sre, 14.02.2018, 06:00

* Med letoma 2010 in 2013 se je starostna skupina 55-64 v Evropski uniji povečala za približno 16,2odstotka

* V letu 2000 smo v primerjavi z EU v Sloveniji še imeli višji delež mladih in nekoliko nižji delež starejših, leta 2020 bo slika obrnjena

* Leta 2025 bo vsak četrti Slovenec na delovnem mestu starejši od 55 let

Ljubljana - Starejši zaposleni imajo številne lastnosti, ki jih mladi še niso pridobili. Po mnenju direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje z ministrstva za delo Jurija Snoja in dr. Eve Boštjančič s Filozofske fakultete v Ljubljani mednje spadajo delovne izkušnje in navade, pripadnost podjetju, širša socialna mreža, čustvena stabilnost in zrelost, preudarnost ter modrost.

Tudi v Sloveniji rodnost pada: na leto se pri nas v povprečju rodi 10.000 otrok manj kot pred 50 leti, je ob predstavitvi projekta »50+ ni ovira, je dobra izbira!« dejala direktorica podjetja Kaetrida in pobudnica projekta Karin Elena Sánchez. Projekt bo predstavil, kako delodajalci zaznavajo starejše, učinke demografije na zaposlovanje in ravnanje s starejšimi zaposlenimi, ozavestil bo prednosti starejše delovne sile in poskušal spodbuditi ključne akterje k premikom na področju zaposlovanja generacije 50+. V okviru projekta bodo izvedli tudi vseslovensko raziskavo o zaznavah, zaposljivosti, zaposlovanju in ravnanju s starejšimi od 50 let.

Zavod pogosto most do upokojitve

»Slovenci povprečno delamo samo 34 let, medtem ko povprečno živimo 80 let. Švedi delajo sedem let dlje,« je poudaril Snoj. Če želimo slediti temu zgledu, po njegovem mnenju potrebujemo zdravo delovno okolje ter vseživljenjsko učenje. Manj delovno aktivnih, starih med 55 in 64 let, je v Evropi le v Grčiji. Slovenija je na predzadnjem mestu v EU, je poudarila Sánchezova.

Poglavitni razlog za to je gotovo visoka stopnja brezposelnosti starejših, kar je po Snojevem prepričanju posledica tega, da številnim Zavod za zaposlovanje še vedno predstavlja most do upokojitve: »Slovenska navada je tudi, da se zelo radi upokojimo ob prvih pogojih, ki so nam ponujeni. Kljub temu, da bomo manj prejemali.« Tako delavci v Sloveniji zelo pogosto preživijo zadnji dve leti pred upokojitvijo na zavodu. Pojasnjuje, da do tega prihaja tudi, ker podjetja premalo vlagajo v delavca, ki se zato v starejših letih brez dovoljšnega znanja počuti odveč in težko tekmuje z mlajšo delovno silo.

Pomembna krepitev kompetenc

Potrebno se je zavedati pomembnosti razvoja kadrov, je poudaril direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine Tomaž Kordiš: »Le zaposleni s kompetencami so zaposljivi na dolgi rok, torej tudi po 55. letu.« Pravo pot pri pomoči razvoja kadrov oz. kompetenc s strani države vidi v projektu »Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile - ASI« Javnega štipendijskega sklada (JŠRIP), ki predstavlja podporo podjetjem pri pripravi strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter krepitvi njihovih kompetenc.

Prijavi sovražni govor